Siva mrena: zamegljen in neoster vid
ZDRAVJE
Prim. Vladimir Pfeifer, specialist oftalmolog kirurg
»Pri približno 90 odstotkih ljudi, starih od 75 do 85 let, se pojavi siva mrena, katarakta, oziroma zamotnitev naravne očesne leče. Zoper to motnjo vida ne pomaga nobeno zdravilo. Ko pride enkrat do nje in moti vsakodnevna opravila, tudi branje, šivanje, vožnjo, gledanje televizije itd., obstaja en sam način zdravljenja: operacija.«
Tovrstni kirurški posegi so najpogostejše očesne operacije in tudi najuspešnejše, saj je odstotek komplikacij v rokah izkušenega kirurga pod enim odstotkom, pravi prim. Vladimir Pfeifer, dr. med. FEBOS-CR, svetovno znani in priznani očesni kirurg, dobitnik najvišjih priznanj za očesno kirurgijo v Evropi in Ameriki.
Na vprašanje, kaj je siva mrena, odgovori: »Gre za motnjo v prosojnosti naravne znotrajočesne leče. Znotraj očesa, za obarvanim delom (šarenico) in zenico, je očesna leča. Naloga leče je, da svetlobo, ki vstopi skozi oko, usmeri na zadnji del očesa – mrežnico. Ta pa pošilja kemične impulze v možgane, saj z njimi v resnici gledamo oziroma vidimo. V zdravem očesu je leča čista in prosojna, s starostjo pa se prosojnost leče postopno zmanjšuje, kar svetlobnim žarkom onemogoča dostop do mrežnice. Slika, ki nastane na mrežnici, je zato motna in nejasna.«
Mrena povzroča vse slabši vid
Poudari, da so tipični znaki sive mrene postopno zmanjševanje kakovosti vida, moten in meglen vid, slabše zaznavanje barv in kontrastov, povečana občutljivost za močno svetlobo in pogosto menjavanje očal zaradi spreminjanja dioptrije. Zato imajo ljudje pri napredovali sivi mreni težave pri vožnji, zlasti ponoči, pri branju ter tudi pri prepoznavanju obrazov. Pojasni še, da je najpogostejši vzrok za nastanek sive mrene – starost. Njej se v dolgoživi družbi ne moremo izogniti. Med vzroki so še dednost, očesna poškodba, očesne bolezni (retinitis pigmentosa, uveitis, nekatere presnovne bolezni idr.), jemanje zdravil, ki vsebujejo steroide, ultravijolično sevanje, kajenje, sladkorna bolezen, glavkom itd.
Siva mrena v zgodnji fazi ni moteča, saj mnogi niti ne vedo, da jo imajo. Sogovornik ponovi: »Kasneje pa povzroča zamegljen, »neoster vid«, različne motnje vida, lahko tudi dvojni vid, slabšo ločljivost barv in pogosto še preobčutljivost za svetlobo. Ljudje z napredovano sivo mreno pogosto rečejo, da vidijo tako, kot bi gledali skozi umazano okno.« Po navadi se pojavi siva mrena na obeh očesih, večinoma pa je eno oko bolj prizadeto od drugega. Razvoj sive mrene je lahko počasen ali pa zelo hiter. Običajno pa se razvija počasi s postopnim slabšanjem vida, ki ga ni mogoče popraviti z očali. »Siva mrena vedno bolj slabša vid. Nezdravljena lahko vodi celo do funkcionalne slepote.«
Trenutno je edini način zdravljenja sive mrene operacija. »Poseg je neboleč in običajno za eno oko traja od deset do 30 minut. Pri operaciji se naravna motna očesna leča zamenja z novo – umetno intraokularno lečo (IOL). Ta umetna leča je trajna, ne zahteva nege in lahko bistveno izboljša vid.« Tri dni pred operacijo je dobro v oko, ki bo operirano, kapati predpisane kapljice (protivnetne in antibakterijske), ki zmanjšajo verjetnost poznejših pooperativnih zapletov, kot so oteklina na mrežnici (cistoidni makularni edem) in uveitične reakcije. »Predpiše jih zdravnik in pacientu tudi pove, kolikokrat naj si jih kapne v oko,« nadaljuje in pove, da z operacijo in vstavitvijo primerne očesne leče lahko popravijo tudi druge očesne napake, kot so kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Mnogi se lahko z operacijo in novo lečo IOL v celoti znebijo očal.
Starost ni omejitev za operacijo
»Sivo mreno je mogoče odstraniti v vsakem stadiju. Tudi bolnikova starost ni omejitev.« In kar je najbolj pomembno: »Poseg je za pacienta enostaven in neboleč, ker pa mora med operacijo ves čas sodelovati, gledati v luč mikroskopa, je zanj operacija lahko neprijetna. Poteka ambulantno v lokalni kapljični anesteziji, kar pomeni, nobenih injekcij v okolici očesa, samo kapljice. Po posegu lahko odide pacient običajno takoj domov, če je očesni tlak po operaciji normalen.«
V oko lahko vstavijo različne leče:
- Enožariščna (monofokalna) leča omogoča oster vid samo na eni razdalji – ali na daljavo ali na bližino, odvisno od želje pacienta oziroma svetovanja in odločitve očesnega kirurga.« Večina se odloči za oster vid na daljavo, za branje pa v tem primeru ostanejo očala s plus dioptrijo.
- Torična leča je tudi vrsta monofokalne leče, ki korigira astigmatizem, če je prisoten na očesni roženici. Če pri astigmatizmu na roženici v oko vstavimo navadno monofokalno lečo, bo pacient po operaciji še vedno potreboval očala za gledanje na daleč in na blizu, a s spremenjeno dioptrijo.
- Dvožariščna (bifokalna) leča se vse manj uporablja, omogoča pa dober vid na dveh razdaljah: navadno na blizu in na daleč.« Tudi tu morajo bolniki po operaciji pri nekaterih aktivnostih, kot je delo z računalnikom, še vedno nositi očala.
- Večžariščna (multifokalna) leča omogoča oster vid na vseh razdaljah in je lahko še hkrati torična, kar omogoči popravek očesnega astigmatizma – cilindrov, kadar je cilinder nad eno dioptrijo. Po posegu pacient tako ne potrebuje več očal. Brez korekcije cilindrov pa bi mu ostala očala za gledanje na daleč in na blizu. Multifokalna torična leča je zasnovana tudi za korekcijo astigmatizma, zato nudi tovrstnim bolnikom najboljši približek naravnemu vidu. Za multifokalno lečo sicer ni primeren vsak pacient, zato so potrebne specialne meritve in preiskave. Te so drugačne kot pri navadni monofokalni leči in jih je treba pred operacijo opraviti za vsakega pacienta posebej. Poleg tega se je treba temeljito pogovoriti, ali je to res optimalna rešitev za posameznika glede na njegova pričakovanja. Specialist oftalmolog ponovi: »Bolniki, ki jim pri operaciji vstavimo trifokalne ali trifokalne torične leče, lahko do konca življenja brez očal ali brez kontaktnih leč berejo, gledajo televizijo, računalnik in vidijo dobro na daleč.«
Poudari, da zdravnik po operaciji vsakemu predpiše antibiotične in protivnetne kapljice ter da navodila, kolikokrat na dan jih vkapati. Pogosto priporoči še uporabo kapljic za suhe oči oziroma umetne solze, saj je oko lahko bolj suho okoli šest mesecev po operaciji. »Vsakdo mora po operaciji na kontrolni pregled čez dan ali dva po posegu. Kakih štirinajst dni po posegu naj operirani nosijo sončna očala in se en teden izogibajo težjim fizičnim obremenitvam,« še svetuje dr. Vladimir Pfeifer.
Razlika med sivo in zeleno mreno
Pri sivi mreni gre za motno naravno očesno lečo, ki povzroča meglen vid. Zelena mrena ali glavkom pa pomeni, da ima bolnik običajno povišan očesni tlak s posledično okvaro vidnega živca in ob tem tudi vidnega polja, zato si mora običajno do konca življenja vsak dan kapati posebne kapljice ali opraviti operacijo.
Plačilo za specialne intraokularne leče
Na Varuha človekovih pravic se že deset let obračajo ljudje, ki potrebujejo operacijo sive mrene in imajo zanjo tudi napotnico. Kdor si namreč želi vstavitev večžariščne leče ali torične leče v oko, ki omogoča bistveno manjšo odvisnost od očal, mu tega zdravstvena zavarovalnica ne plača. Trdi namreč, da je to nadstandardna leča in jo mora pacient v celoti plačati sam. Cena pa znaša okoli 2000 evrov na oko.
Bolniki se sprašujemo, zakaj nam ni omogočeno doplačilo nadstandardne storitve. Na ZZZS trdijo, da gre v primeru operacije oči z vstavitvijo večžariščne leče za zahtevnejši postopek in uporabo ter vstavitev materiala, ki ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato naj bi takšno operacijo pacienti v celoti plačali sami. ZZZS tudi v prihodnje ne načrtuje sprememb. Varuh pa trdi, da bi morali vsem omogočiti doplačilo sredstev v višini, ki presegajo osnovno storitev, ne pa da morajo oftalmološke storitve pri vstavitvi večžariščne leče plačati v celoti. Naj omenimo, da je invalidom zagotovljen osnovni pripomoček, za boljšega pa lahko doplačajo.
