Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PSIHOSOCIALNA POMOČ PO PROMETNI NESREČI
Prometna nesreča je stresni dogodek. Zgodi se nepričakovano in prinese s seboj zavedanje, kako ranljivi smo in kako se nam lahko življenje v delčku sekunde povsem spremeni. Naročnica ni bila huje poškodovana, pa vendar jo je po mesecu dni še vedno strah, je tesnobna, razdražljiva in slabo spi. V mislih se ves čas vrača k dogodku.
Najpomembnejše je, da se čim prej pogovorimo o svojem doživljanju, včasih je dovolj, če so sogovorniki družinski člani ali prijatelji. A včasih začetnemu šoku in presenečenju z zamikom sledijo tesnoba, strah, jokavost ali razdražljivost v situacijah, ki smo jih prej mirno prenašali. Pojavijo se vsiljive misli na dogodek, ko delamo nekaj povsem drugega. Ko strah preraste v fobijo, pa moramo poiskati pomoč strokovnjaka. Marsikdo misli, da je dovolj močan in bo lahko vse premagal sam, se pa izkaže, da lahko nerazrešene stvari pridejo za nami čez leto ali pet, ko tega sploh ne znamo več povezati s pravim vzrokom. Kognitivno-vedenjska terapija pomaga po izrednih dogodkih, kot so travmatske in posttravmatske motnje, za katere so značilni podoživljanje nesreče, izogibanje pogovoru o njej in nočne more. S terapijo se odpravljajo nepravilnosti na ravni mišljenja, ko se na primer že ob manj pomembnem dogajanju v prometu počutimo v nevarnosti. Tehnike sproščanja, kot sta trebušno dihanje in progresivna mišična relaksacija, zelo dobro vplivajo na posameznikov občutek samokontrole. V zadnjem času se veliko uporablja metoda čuječnosti, ki pomaga z usmerjanjem misli v sedanji trenutek. Nekaterim pomaga telesna dejavnost, na primer tek. Neprijetne izkušnje lahko pomembno vplivajo na prihodnje vožnje. Nekateri se je izogibajo in tudi drugemu vozniku ne zaupajo. Najbolje je začeti počasi: z vožnjo po parkirišču, po manj prometni cesti ali v spremstvu inštruktorja. Pomembno pa je, da ne prekinjamo stikov z drugimi, se ne začnemo zapirati vase in opuščati stvari, ki smo jih imeli prej radi. Potruditi se moramo, da gremo naprej, čeprav je sprva težko.
