Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU

maj '24

 ANKETA 

Ali je Evropska unija, v katero smo vključeni dve desetletji, izpolnila naša pričakovanja? O tem so razmišljale članice novinarske študijske skupine pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje.

 Karolina Jarc, slavistka, Drenov Grič: »Članstvo v Evropski uniji je bil dolgoročni cilj Republike Slovenije vse od osamosvojitve leta 1991. Na posvetovalnem referendumu o vstopu Slovenije v EU je za vstop glasovalo 89,64 odstotka volivcev pri 60,44-odstotni volilni udeležbi. Po končni potrditvi našega pristopnega sporazuma v parlamentih vseh 27 članic je sledil 16. aprila 2003 podpis pogodbe o pristopu k Evropski uniji v Köbenhavnu.«

 Milena Majzelj, učiteljica in knjižničarka, Ljubljana: »Odkar smo v EU, lahko varno, enostavno in neovirano potujem po Evropi, kar sem si od nekdaj želela. Če pa se znajdem v kateri koli evropski državi v nevarnosti, lahko brezplačno pokličem evropsko številko za klic v sili 112. Študiraš lahko  v kateri koli državi EU pod enakimi pogoji kot državljani tiste države. Prav tako lahko v vsaki državi unije izkoristimo priložnosti, ki nam jih ponuja trg dela.«

 Janja Pavlin Dvoršak, uradnica, Ljubljana: »Slovensko šolstvo je z vstopom v EU zelo veliko 'iztržilo'. Izobraževalne ustanove so pridobile kar precej evropskih sredstev in z njimi posodobile infrastrukturo. Z bolonjsko reformo smo uskladili visokošolski sistem z evropskimi standardi, študentje množično izmenjujejo evropske univerze prek programa Erasmus. Od mojih treh otrok sta dva to izkoristila. Evropa podpira tudi starejše – projekt podonavskih regij DANUBE je lep primer.«

 Zlata Bela, filozofinja in umetnica, Ljubljana: »Skupna valuta evro je zelo praktična in dobrodošla. Uporablja se v dvajsetih članicah in tudi nekaterih nečlanicah. Potovanja so prijetnejša, saj denarja ni treba menjati v druge valute. Omogoča nam večjo preglednost in primerljivost cen z drugimi državami. Evrobankovci se ne razlikujejo med državami, kovanci so pa različni. Vsaka država ima na njih svoj nacionalni motiv, kar je za numizmatike zelo privlačno.«

 Zdenka Ferengja, diplomirana ekonomistka, Ljubljana: »Po uvedbi evra so se takoj povišale cene, kar je občutilo prebivalstvo. Zaenkrat je to dokaj stabilna in varna valuta. Gospodarstvo in tudi drugi državni sistemi so imeli in imajo možnost črpanja evropskih sredstev za posamezne manjše in tudi za državo pomembne projekte. Dobrodošel je tudi prost pretok ljudi, blaga in storitev.«

 Tatjana Rodošek, fotografinja, Vrhnika: »Evropska unija daje velik poudarek reševanju izzivov zaradi staranja, saj postajamo dolgoživa družba. Evropska komisija priporoča posameznim državam, da poskrbijo za starejše na področjih zaposlovanja, socialne varnosti, pokojnin, vseživljenjskega učenja, zdravja in dolgoročne oskrbe. Želijo okrepiti solidarnost med generacijami, saj so starejši pomemben sestavni del razvoja vsake družbe.«

 Tatjana Dobnikar, prof. anglistike, Ljubljana: »EU še ni uspelo rešiti problema revščine. Povprečna stopnja je 21,6 odstotka, v nekaterih državah celo 34. Predvsem dohodki starejših so veliko nižji od dohodkov tistih, ki še delajo. Bolj so ji izpostavljene ženske, saj njihova pokojnina dosega le 60 odstotkov pokojnine moških. Zaradi skrbi za družino in otroke jih mnogo pusti delo za daljši čas. Krajša delovna doba pa vpliva na višino pokojnine. V državah EU kar 40 odstotkov žensk v starosti nad 64 let živi samih, moških pa le 16 odstotkov.«

 Lidija Jelovac, akademska slikarka in glasbenica, Ljubljana: »Na podlagi osebnih izkušenj opažam bistveno razliko med pogoji gostovanja glasbenikov v tujini nekoč in danes. Pred vstopom v EU smo za vsak nastop zunaj matične države potrebovali natančne popise in sezname glasbene opreme, pogodbe ipd. Z vstopom v unijo imamo možnost brez omejitev potovati s svojimi instrumenti prek meja, se udeleževati glasbenih dogodkov ali le družiti z glasbenimi prijatelji.«