KULTURA KRATKE
GLEDALIŠČE
Zločin na Kozjem otoku
Italijanski dramatik Ugo Betti si je Kozji otok zamislil kot metaforo za morasto notranjo resničnost junakinj in junaka, ki se soočajo z lastnimi hrepenenji, strahovi in strastmi. Govori o odnosih v tesno povezani skupnosti treh žensk, ki se s prihodom moškega porušijo, pri čemer avtor spoznava, da absolutne resnice ni in da je pravica nemogoča. To odseva tudi v predstavi (Mala scena MGL), ki jo je režiral Alen Jelen. Želel je pokazati predvsem to, da skrajnost med dobrim in zlim obstaja v vseh nas. Igrajo: Judita Zidar, Nataša Tič Ralijan, Julita Kropec in Gregor Gruden.
Te igre bo konec
Dramatik in režiser Matjaž Zupančič v Mali Drami razkriva pronicljiv in duhovit pogled na sodoben čas, v katerem živimo, pa tudi boleč, ker drugačen ne more biti. To je groteskna igra o dilemah zdajšnjega časa, zapisana v avtorjevem značilnem slogu, v kateri igrajo Barbara Cerar, Branko Šturbej, Janez Škof, Saša Tabaković, Boris Mihalj, Saša Mihelič, Valter Dragan in Marjana Brecelj.
Na Velikem odru je kot zadnja predstava pred selitvijo Drame na ogled Cyrano de Bergerac sodobnega angleškega dramatika Martina Crimpa, ki ga je priredil po francoskem klasiku Rostandu. Cyrano ni bil znan le po dolgem nosu, ampak tudi kot ponosen upornik, ki je ščitil državljanske svoboščine, in odličnemu kovanju verzov. Z njimi se na poseben način, povezan z glasbo, poigravajo v predstavi, ki jo je režiral Tin Grabnar.
Tri verzije življenja
Igra Yasmine Reze predstavi tri različice enega dogodka, medtem ko liki razkrivajo svoje spomine in dojemanje tega, kar se je dejansko zgodilo. Skozi njihove konfliktno-humorne izpovedi igra poudarja subjektivnost spomina in način, kako naši osebni predsodki in čustva oblikujejo naše razumevanje sveta okoli nas. Poleg tega komedija v Šentjakobskem gledališču gledalca spodbuja, da razmišlja o načinih, kako vidimo svoje lastne zgodbe in razumemo svoje življenje. Režija Ajda Valcl, nastopajoči na fotografiji.
RAZSTAVE
Od korzeta do žaketa v Mestnem muzeju Ljubljana
je razstava o oblačilnem videzu Ljubljančanov v obdobju od 1850 do 1950. Kustosinja Mojca Flere jo je pripravila vsebinsko temeljito in duhovito. Spoznamo, kakšna so bila poročna, plesna in žalovalna oblačila ter tista za vsak dan, med drugim vidimo nočno čepico Jožeta Plečnika, ki je menda imel divje lase, ter t. i. strandpijamo, pižamo za na plažo. »Meščanke so nosile več različnih kosov: spodnja krila, spodnjice, dnevne in nočne srajce, životce, modrčke, korzete, spodnje srajce, nogavice, pasove za nogavice, kombineže in še kaj,« je povedala kustosinja. Moška oblačila niso bila tako pestra. Razstavljeni so tudi klobuki nekdanjih modistk, ki jih skorajda ni več. Poudarek je še na trajnostni modi, ker je bil odnos do oblek drugačen, kot je zdaj. Dolgo jih niso zavrgli, ampak krpali ali predelovali. Ob razstavi bo veliko spremljevalnih dogodkov, odprta bo do 23. februarja naslednjega leta.
Ljudje in krajine
Avtor razstave dr. Primož Lampič je zapisal, da je Janez Korošin kot izrazit figuralik svoje najodmevnejše črno-bele fotografije ustvaril v letih od 1960 do 2020. Portreti so nastali predvsem v sedemdesetih letih pretežno v Ljubljani in okolici ter na Gorenjskem. Fotografiral je tako znane kot neznane osebe, nekaj javnih osebnosti in tudi več svojih najbližjih sorodnikov. Razstava spremlja istoimensko monografijo, ki je izšla v sozaložništvu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Galerije Photon. Do 19. maja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Zlati nemir
V Galeriji Velenje si lahko ogledate dela fotografa Petra Giodanija. Serija fotografij razkriva poetično iskanje občutka kot odziv na razumsko mrzlico človeške težnje po odgovorih. Sam proces nastajanja fotografij spremlja subjektivnost načrtovane umestitve v prostor in objektiven element slučajnosti motiva. Razstava bo na ogled do 11. maja.
GLASBA
La Bohème v ljubljanski operni hiši
Eno najbolj priljubljenih oper je navdihnil roman Prizori iz življenja boemov Henryja Murgerja, v libreto pa sta ga prepesnila Giuseppe Giacosa in Luigi Illica. Za mnoge poznavalce je to najboljše delo Giacoma Puccinija, v njem se njegov neverjetni talent za ustvarjanje melodije prepričljivo prepleta z impresionističnimi glasbenimi in dramatičnimi postopki ter z nezgrešljivim smislom za podrobnosti. »Na našem odru bo tokrat v koprodukcijski predstavi z Opéra Grand Avignon in v režiji Frédérica Roelsa doživela že sedemnajsto režijsko različico,« je zapisala dramaturginja Tatjana Ažman. Na ogled do začetka junija. Dirigent Kevin Rhodes, Mimi pa bodo pele Mojca Bitenc, Martina Zadro in Urška Breznik.
40. festival Druga godba
Še vedno velja za edinstvenega v tem kulturnem prostoru, ker išče nove pristope in sveže glasove. Omogoča vpogled v glasbene tradicije in kulturo raznih narodov. Revija Songlines je festival večkrat uvrstila na seznam 25 najboljših glasbenih festivalov, ker jo je prepričala z odličnim festivalskim programom. Od 23. do 26. maja na več prizoriščih v Ljubljani.
FILM
Teden italijanskega filma
Maja ga boste lahko spremljali v Slovenski kinoteki, ki ga že sedmič pripravlja v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo. Ob sodobnih celovečernih avtorskih presežkih bodo prikazali tudi restavrirano filmsko klasiko Železničar priznanega italijanskega režiserja, scenarista in igralca Pietra Germija.
Srečanja ob kavi
V Kinodvoru bo na ogled film Modri kaftan, v katerem režiserka Maryam Touzani prikaže nežno odo ljubezni v vseh njenih oblikah. Z veliko natančnostjo, potrpežljivostjo in pozornostjo do detajlov sešije zgodbo o neobičajnem ljubezenskem trikotniku med tradicionalnim maroškim krojačem, njegovo ljubečo ženo ter čednim mladim vajencem. Film je prejel nagrado FIPRESCI v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu. Na ogled 15. maja ob 10. in 15. uri.
27. slovenski dnevi knjige v Mariboru
Štiridnevni sejem na Grajskem trgu skupaj z raznolikim spremljevalnim programom za vse generacije bo med 22. in 25. majem. Dva dni prej pa se začne Festival knjige. Letos se bodo še bolj poglobljeno in z usklajeno promocijo povezali s Slovenskimi dnevi knjige v Ljubljani (junija jih prireja Društvo slovenskih pisateljev) in drugimi partnerskimi mesti: Mursko Soboto, Ormožem, Brežicami, Slovenskimi Konjicami, Celjem, Novim mestom, Škofjo Loko, Koprom in Trstom. Tema je Na preži, pri čemer ne mislijo le na knjižne novosti in avtorje, ampak tudi na spodbudo k budnosti o vsem, kar se dogaja v svetu.
20 let Goethe-Instituta Ljubljana
Njegovo osnovno poslanstvo je širjenje znanja nemškega jezika v tujini ter prizadevanje za mednarodno kulturno sodelovanje. Kot eden izmed 158 inštitutov v 98 državah temu sledi tudi Goethe-Institut Ljubljana, ki si še posebej prizadeva spodbujati kulturni dialog med Nemčijo in Slovenijo. Poleg učenja nemščine in organizacije kulturnih dogodkov je treba izpostaviti tudi dolgoletno podeljevanje nagrade Fabjana Hafnerja za najboljše prevode iz slovenščine v nemščino in obratno.
