Dobre stare viže

Z veseljem pove, da so pri njih doma vsi radi peli, oče in mama, brata in sestre, imeli so dober posluh in so se družili predvsem ob sobotnih večerih. Ko je hodila v sedmi razred, je Joži Kališnik že zapela v oddaji Pokaži, kaj znaš in zmagala s pesmijo Moj rodni kraj, moj rodni dom. Leta 1976 se je v Kamniku pridružila novemu pevskemu zboru Solidarnost, ki ga je vodil prof. Viktor Mihelčič. Pela je prvi alt ali pa drugi sopran.

Leta 1982 so Avseniki potrebovali nadomestno sopranistko, saj je imela Ema Prodnik težave s hrbtenico. Kajetan Zupan, glasbeni urednik na Radiu Slovenija, je Vilku Ovseniku povedal, da je Joži Kališnik posnela solistično pesem, koroško narodno Oj, ta mlinar. Ker jima je bila zelo všeč, je že čez nekaj dni prišel Vilko Ovsenik v Kamnik na vajo pevskega zbora, se dolgo menil z zborovodjo, in potem ko jima je še enkrat zapela to pesem, je Vilko dejal, da jo v petek pričakujejo v studiu Helidon. »Sprejeli so me, čeprav nisem nikoli imela želje, da bi šla pet h kakšnemu ansamblu,« se spominja starih časov.

V Smledniku je maja že petnajstič potekala prireditev, ki jo organizira lokalno Društvo za ustno zgodovino skupaj s KUD in TD Smlednik. To je Flancanje – izmenjava zelenjavnih sadik med vaščani. Letos so jo v zadovoljstvo in ponos številnih vaščanov nadgradili še z otvoritvijo skupnostnega ali vaškega vrta. Vrt z več kot sto različnimi rastlinami so uredili na bregu pod cerkvijo sv. Urha.

Oba projekta izvirata iz tradicije v tem kraju. Flance, torej sadike, so si v Smledniku izmenjevali že od nekdaj, društvo je to tradicijo le obudilo in ji dalo posebno obliko. Pa tudi neke vrste skupnostni vrt je obstajal že v 20. stoletju. To so bili flančniki, gredice na prisojnem bregu Save, na katerih so vaščani vzgajali in si izmenjevali sadike. Žal jih pred 66 leti ob gradnji hidroelektrarne v Medvodah zalila Sava, ohranila se je le fotografija. 

Skoke, kraj z okoli 1120 prebivalci, so v neposredni bližini mariborskega letališča Edvarda Rusjana. A za naselje ve le malokdo – kljub vsej Sloveniji znanemu sosedu.

Edvard Škrabl, eden izmed domačinov, mi pove, da je kraj prevzel ime v času uskokov. Slovenci so prišli v redko naseljeno pokrajino sredi 6. stoletja in se preživljali s poljedelstvom. Območje so nekoč imenovali Vodogaj. Gozd na južni strani naselja, ki je zaradi krčenja za potrebe kmetijstva sicer mnogo manjše kot nekoč, se še danes imenuje Gaj, potok pa tod ne teče več. Nemški vojvoda Leopold II. je zemljišče podaril žičkemu samostanu, nato so ga prodali bogatemu mariborskemu sodniku Wildenreinerju, ki je mesto ubranil pred Turki.

Septembra sejemo in pobiramo številne vrtnine. Ali ste vedeli, da še vedno lahko sejete blitvo, rukolo in redkvico? Ne pozabite tudi na setve za zeleno gnojenje, ki obogatijo tla z organsko snovjo. Pravilno je treba pripraviti tudi tla in pametno gnojiti.

Za jesenske setve zemlje ne obračamo in ne gnojimo. Rastline bodo imele dovolj hranil do pomladi. Če bomo tla gnojili, bodo rastline slabše prezimile. Predlagamo, da tla na vrtu samo površinsko rahljamo, saj imajo rastline, ki jih sejemo in sadimo, plitek koreninski sistem. Tako tudi ne bomo uničevali koristnih mikroorganizmov v tleh. V primeru tople zime rastline enkrat pognojimo s suhimi namočenimi koprivami, ki jih naberemo v septembru. Za gnojenje lahko uporabimo tudi pripravke na osnovi alg.

Ko prenavljamo stanovanje ali opremljamo novogradnjo, najbrž želimo tako talno oblogo, ki bo ustrezala našim željam in merilom. To so lahko čisto tehnične zahteve glede samega posega in polaganja, vzdrževanja, zatem oblikovni vidiki, povezani s svetlobo, barvo in velikostjo prostora. Z igro različnih struktur materialov in videza površin, z odbojnostjo svetlobe ali preprečevanjem odbleska na drugi strani lahko presežemo pomanjkljivosti v prostoru in poudarimo kakovostne plati stanovanja. 

Pri izbiri poda je pomembnih več meril, ki jih nikakor ne smemo zanemariti in izbrati le na podlagi videza ali celo prvega vtisa. To so možnost polaganja v dani situaciji, trajnost in vzdrževanje poda, drsnost površine, morda celo bleščanje. Pomembni so tudi debelina materiala, način polaganja in podobno.

Veliko prevelik

V modno prevelikem in nadvse udobnem puloverju se bodo otroci še v poznojesenskih dneh z veseljem spominjali brezskrbnih poletnih počitnic.

Velikosti: 128/134 (8/9 let) in 140/146 (10/11 let). Opisi za 140/146 so v oklepajih.

Potrebujemo: 500 (550) g bež volne in 50 g modre volne; pletilke št. 3 in 3,5, krajšo krožno pletilko št. 3.

Vzorci. Patentni vzorec (pletilke št. 3): menjaje pletemo 2 desni in 2 levi petlji, in sicer 4 vrste z modro volno, 4 vrste z bež volno in 4 vrste z modro volno. Reliefni vzorec: s pletilkami št. 3,5 pletemo po vzorčni risbi čez 8 petelj, Narisane so vrste na licu dela, v vrstah na narobni strani pletemo petlje kot leže. Ponavljamo vzorčno enoto (VE) po širini in 28 vrst v višino.

Zlato kitajskih cesarjev

V Narodnem muzeju si lahko ogledate dragocenosti iz časa dinastije Ming, zdaj v lasti kitajskega milijarderja Petra Kwoka, iz njegovega muzeja v Xianu. 145 zlatih predmetov na najvišji ravni zlatarske obrti predstavljajo nekdanje cesarsko razkošje. Najvišji domet odražajo predmeti v filigranski tehniki z motivi zmaja s petimi kremplji, feniksa in iz kitajske kulturne tradicije. 

 

Gledališča predstavljajo novo sezono

GREMO NA IZLET

V soboto, 10. novembra 2018

Vstopna mesta: Ljubljana, mogoči vstopi ob poti (Lom, Postojna, Ajdovščina, Vrtojba), za doplačilo odhodi tudi iz Kranja, Celja in Maribora.

Odhod avtobusa s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bo ob 6. uri. Peljali se bomo po avtocesti do mejnega prehoda Vrtojba in naprej po Furlaniji v zgodovinsko mestece San Daniele del Friuli, ki leži na griču, s katerega je lep pogled na Furlanijo - Julijsko krajino. Sledi ogled mestnih znamenitosti: glavnega trga z mestno hišo, katedrale z deli umetnika Tiepola, najstarejše furlanske knjižnice Guarneriana, palače Monte di Pieta... Po ogledu se bomo zapeljali do znane pršutarne, kjer nam bodo pripravili tudi pokušino.