Anton Aškerc velja za enega najbolj znanih slovenskih pesnikov, v njegov spomin poteka dobro obiskan pohod, ki se začne v Zidanem Mostu in zaključi na Aškerčevi domačiji na Senožetah nad Rimskimi Toplicami. Letošnji bo v soboto, 16. junija, in bo tudi v znamenju čebel in medu.

Že 23. leto zapored bo Kulturno društvo Anton Aškerc Rimske Toplice v sodelovanju s kulturnimi društvi krajevnih skupnosti Rimske Toplice in Zidani Most ter družino Aškerc počastilo spomin na svojega znamenitega rojaka. Pohod so prvič pripravili leta 1996, zasnovali so ga domačini v sodelovanju s prof. Jožico Košak in učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter Marjanom Lipovškom iz Velikega Širja. Zaradi velikega zanimanja ljudi in slikovitosti krajev, skozi katere poteka, je takoj postal tradicionalen. Leta 2012 je bila pot v celoti urejena in označena po evropskih standardih. Je redno in lepo vzdrževana, za kar skrbita STIK Laško in občina Laško, poznana pa je po svojevrstnih kažipotih v obliki velike črke A.

Če ne vidite več dobro izpisov na števcih v avtomobilu in oddaljenih prometnih oznak, recimo smernih tabel, imate problem. Niste edini. Ste pa mogoče med tistimi, ki predolgo odlašajo z obiskom okulista. Očala, kupljena na pošti, so lahko le prva pomoč v sili, za en večer.

 Voznik, ki predmete v daljavi vidi megleno, ogroža sebe, sopotnike pa tudi vse druge udeležence na cesti. Četudi vozi zbrano in počasi, sprememb na cesti (recimo pešca ali neosvetljenega kolesarja na vozišču, nenadnega zgoščevanja prometa, ležečega predmeta ali poškodb na vozišču …) in obvestil ne zazna pravočasno, zato prepozno in sunkovito reagira in se izpostavlja nesreči. Naprezanje oči pa s seboj vleče še dve zoprniji – glavobol in slabo počutje.

Vabimo vas na že tretji pohod pod vodstvom Janeza Alberta, izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije. Še vedno velja obljuba, da tistemu, ki se bo udeležil petih pohodov v tem letu, podarimo majico Vzajemnosti.

V nedeljo, 13. maja, je končni cilj Mali Lipoglav. Hoje bo za približno 4 ure. Zbor udeležencev je ob 7.45 na postaji LPP Konzorcij na Slovenski cesti v Ljubljani. Z avtobusom št. 3G se zapeljete do postaje Grosuplje – Kongo. Potem se vzpnete čez Magdalensko goro (504 m, arheološko najdišče, lepa cerkev) in Veliko Slivnico na Mali Lipoglav. Tam boste v gostišču Pr' Jakop'c dobili pečat. V Ljubljano se boste vrnili z avtobusom iz Šmarja - Sapa.

Vse bolj suha in vroča poletja težko prenašajo tudi rastline na cvetličnih gredicah. V sušnih razmerah potrebujejo več oskrbe, še posebej pomembno je redno zalivanje. Zato je najbolje, da med rastlinami izberemo take, ki stresne situacije lažje prenašajo.

Enoletnice so tiste okrasne zelnate rastline, ki svoj življenjski ciklus zaključijo v enem letu. Zaradi bogatega cvetenja so praktična dopolnitev trajnic, skalnjakov in cvetličnih posod. Rastejo hitreje od drugih rastlin in kmalu zapolnijo prazne prostore v zasaditvi. Idealna rešitev, da onemogočimo rast plevela, hkrati pa preprečimo izhlapevanje vode iz zemlje. 

Spominska razstava Vladimire Bratuž Furlan - Lake

V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (Komenskega 8 v Ljubljani) si lahko do 25. maja ogledate pregledno razstavo del akademske kiparke in diplomirane arhitektke Vladimire Bratuž - Lake (1923–2006). Poleg kiparstva je študirala tudi arhitekturo pri arhitektu Jožetu Plečniku. Zanjo je bilo značilno predvsem eksperimentalno delo, saj je pri svojih skulpturah uporabljala različne postopke, tehnike in materiale – od železne pločevine, kamna do osnovnih materialov žgane gline in lesa.

V domači kuhinji so najbolj priljubljene domače paprike različnih barv in oblik. Vsekakor priporočamo, da izbirate dobre sadike domačih proizvajalcev, ki jih lahko poiščete v vseh bolje založenih trgovinah. Dobra sorta je osnova za dober pridelek.

Vse bolj priljubljena je sorta b agoly, ki razvije močan koreninski sistem in spada med babure. To ji omogoča dobro oskrbo z vodo in hranili, tako da dobro nastavlja plodove. Plodovi so »kvadratični«, rahlo podolgovati z debelim mesom. Je enostavna za vzgojo na prostem in tudi zelo rodna. Odporna je proti površinski gnilobi plodov, vzroka zanjo sta pomanjkanje kalcija in stres. V zrelosti jo je najbolje pobirati, ko je rumene barve. V končni (fiziološki) zrelosti preide v rdečo barvo. Povprečna teža plodov je 200 g.

Slaba dostopnost do vhoda v večstanovanjsko stavbo je lahko le en del težave, otežen dostop do samega stanovanja pa je prav tako lahko za nekoga, ki težko hodi, skoraj nerešljiv ali preveč naporen. To so lahko premajhni in slabo dostopni vhodi, strme stopnice, stavbe brez dvigal in drugo. Na to stanovalci nimajo vpliva in težko upajo na rešitev problema. Drugače je v enodružinski hiši, kjer imamo možnost težave rešiti sami in z nekaj manjšimi posegi pred vhodom pomanjkljivosti omiliti ali celo odstraniti.

Pomladni čas je prava priložnost, da v svojo garderobo vnesete nekaj svežine: z barvnimi kosi ali dodanimi detajli, ki bodo posodobili oblačila, ki jih že imate v omari.

Svetujem vam, da najprej preverite, ali vam dolžina hlač, kril ali rokavov ustreza. Hlače lahko na primer skrajšate na modno sedemosminsko dolžino ali pa na rob prišijete dodatni trak, ki bo izredno moden, pa tudi dolžina bo pravšnja. Podobno velja za krila, ki so v tej sezoni nekoliko daljša.

Z dodajanjem našitkov na različne kose oblačil boste v trenutku spremenili njihov videz. Lahko je to majhna pentlja ali pa bombažni pulover popestrite z motivom, ki ste si ga zamislili sami. Širši rokavi, obrobe z volančki in dodane aplikacije na oblačilih vam bodo prav gotovo všeč. Če imate podoben model bluze že v omari, kupite čipke ali pa nakvačkajte cvetlične motive in jih prišijte na rokave. Tudi starejša jakna ali jopa v Chanelovem slogu bo sodobnejša z našitimi okraski na žepih.

Igralec Andrej Kurent je na Tednu slovenske drame v Kranju prejel odličje Marija Vera, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije za delo na področju gledališke, filmske in radijske umetnosti. Ker je bil od leta 1953 do 1994 član SNG Drama v Ljubljani, se gotovo spominjate katere izmed njegovih številnih vlog. Sodeloval je tudi pri filmu Na svoji zemlji. Bil je eden tistih, ki so soustvarjali slovensko eksperimentalno gledališko sceno. Poleg izvrstno odigranih gledaliških, filmskih in radijskih vlog je še posebej slovel kot sijajen govorec, kar je vodilo h kasnejšemu poučevanju študentov na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kurentovo igralsko mojstrstvo sta slovenska in jugoslovanska kritika z občudovanjem označevali kot odlično, intenzivno in ekspresivno. Ne glede na to pa zase pravi: »Jaz sem bil večno drugi.«