V aprilu smo, ko na vrtu in naravi poganja množica majhnih rož, oznanjujoč pomlad, med gojenimi trajnicami pa so zdaj aktualne tudi nizke sorte bradatih perunik. Na njihovih cvetovih je za celo mavrico barv, zato vam posredujem svoje izkušnje in nekaj zaljubljenosti v perunike ….

Skoraj domoljubna dolžnost slovenskega vrtičkarja je, da se zaveda bogastva našega rastlinskega sveta, in to predvsem cvetočega dela. Sem pa prištevamo vsaj štiri predstavnike rodu Iris, kar po slovensko pomeni perunika. Ena med njimi je bradata ter raste od Nanosa in Lipice do bohinjskih skalnih škrbin, vendar ni ravno med pritličnimi. Tej se pridružita kot mokrotni antipod obvodna in sibirska perunika. V zatišju grmovja pa s svojimi izrazito prijetnimi vonjavami opozori nase travnolistna perunika (Iris graminea), ki svoje cvetje skriva med ozkim travno zelenim listjem. Ta vrsta je prav zaradi takšne postavitve cvetnih stebel za vrtnarstvo manj primerna. Nekatere izhodiščne vrste iz tujih logov so drugo nasprotje, saj njihova stebla zlahka zrastejo meter in pol visoko. 

Tej trditvi Eda Majarona se ne smemo začuditi, saj je vse življenje predan lutkarstvu kot ustvarjalec, pedagog, kritik, režiser, umetniški vodja, teoretik – mislec in praktik lutkovnega gledališča, priznan pri nas in v tujini. Zaslužen je za to, da so slovensko lutkovno umetnost sprejeli zunaj naših meja, kjer je stkal pomembne vezi s priznanimi tujimi umetniki in strokovnjaki s tega področja. Od leta 2010 je častni član mednarodne zveze lutkarjev UNIMA. Njegov opus je izjemno bogat, večkrat nagrajen, z lutkami je prepotoval pol sveta, njegove predstave pa še drugo polovico. Lani je izšla njegova zelo zanimiva knjiga Vera v lutko, posvečena njegovi ženi in vsem nekdanjim lutkarjem, v kateri obuja tudi spomine na velika imena slovenskega lutkarstva in njihova dela, zato vas vabimo na sprehod po postajah Majaronovega dela in razmišljanjih o lutkah.

Na Vranskem je bila v začetku marca že peta razstava cvetja iz krep papirja, na kateri se je predstavilo več kot 100 izdelovalcev najrazličnejših cvetličnih in drugih aranžmajev iz vse države. Pod pokroviteljstvom občine so jo pripravile članice sekcije Vranske rož'ce, te sicer delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko.

 »Ko sem se upokojila, sem razmišljala, s čim naj si popestrim dolge jesenske in zimske večere, ko moj vrt počiva. Spomnila sem se, kako nam je nekoč doma v Mariji Reki pri Preboldu domačinka pokazala izdelavo cvetja iz krep papirja. Ko poznaš osnove, te naprej vodijo domišljija in spretni prsti, pa še možgani so zaposleni!« Tako je dejala Mira Kelemen iz Prebolda, ena izmed sto razstavljavcev in izdelovalcev cvetja iz krep papirja, ki so v deževnih dneh konec tedna s svojimi prelepimi živopisnimi cvetnimi aranžmaji obiskovalcem pričarali pravo pomlad.

Ali že razmišljate, kaj bi letos posadili v cvetlična korita? Sama sem mnenja, da so okna brez cvetja pusta in brez življenja. Za ljubitelje cvetja je prava nočna, katere rastline posaditi skupaj, da bo zasaditev čim lepša. Da bo sajenje v zabavo, vam ponujamo nekaj idej, ki bodo zagotovo olajšale delo. Vrtnarji sledimo vsem trendom, ki jih ponuja vrtnarska stroka, in preizkušamo nove rastline, zato znamo svetovati strankam.

Brez pelargonij tudi letošnje leto ne bo šlo. Če jih z malo domišljije kombiniramo v cvetličnih zasaditvah, dobimo moden in trpežen cvetlični nasad. Vse vrste pelargonij se lepo kombinirajo med seboj (sem spadajo pokončne pelargonije, klasične bršljanke in polviseče bršljanke). V kombinaciji s petunijami in okrasnimi travami so to zavidanja vredne zasaditve z bogatim cvetenjem.

Pravijo, da se je podnebje v zadnjih petdesetih letih tudi v Sloveniji ogrelo za dve stopinji. Posamezni vroči dnevi niso taka težava za počutje, kot so vroči dnevi, ki si sledijo drug za drugim. Toplota se nalaga v zidovje stavbe, počasi se jo navzame tudi sicer dobro izolirana hiša, ki postane zalogovnik toplote.

Po drugi strani pa dobro izolirane hiše spomladi ne prepuščajo toplote prvih sončnih žarkov skozi zidove. Te prepuščajo le velike steklene površine. Prehodno obdobje, ko se spomladi narava zunaj prebuja, jeseni pa se kaže prvi mraz, je lahko za nas najhladnejši del leta.

O procesu staranja

V Gledališču Glej pripravljajo zanimiv filmsko-gledališki projekt, h kateremu so povabili seniorke in seniorje, da bi jim zaupali svoje spomine, izpovedi in življenjske zgodbe, iz katerih bodo nastali kratki filmi, potem pa gledališka predstava. Odzvalo se jih je nepričakovano veliko, saj so seniorji zaznali priložnost, da bo njihovo pričevanje ostalo pomembno zapisano kot sestavni del bogatega izročila življenja in mišljenja nekdanjih časov. Dobili bodo priložnost, da postanejo režiserji, scenaristi, snemalci in nastopajoči, saj bodo najprej posneli kratke filmske epizode, te pa bodo kasneje postale osrednji del predstave Starci. Zanimiv projekt, ki ga vodita Hana Vodeb in Tin Grabnar, nastaja v duhu dokumentarnega gledališča, več o njem pa bomo povedali v naslednji številki.

Mini ali maksi

V muhastem aprilskem vremenu nam v luknjičasto pleteni mini obleki (maksi puloverju) še ne bo prevroče. Kapa pa tudi vedno prav pride.

Velikosti: 38/40, 42/44 in 46/48. Opisi za 42/44 in 46/48 so v oklepajih.

Potrebujemo: 400 (400/450) g volne (pulover) in 100 g volne (kapa); pletilke in kvačko št. 4.

Vzorci. Rebrasti vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 2 krajnima petljama. Vrste na licu dela: krajna petlja, *3 desne petlje, 1 leva petlja, od * ponavljamo. Vrste na narobni strani: krajna petlja, *2 desni petlji, 1 leva petlja, 1 desna petlja, od * ponavljamo. Ponavljamo od 1. do 4. vrste. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, na narobni strani leve petlje. Luknjičasti vzorec: nasnutek je deljiv z 2 + 2 krajnima petljama. 1. vrsta: krajna petlja, *2 petlji popletemo desno skupaj, 1 ovoj, od * ponavljamo, krajna petlja.

V marčni Vzajemnosti smo vas povabili na skupna potepanja po hribih v Ljubljani in okolici pod vodstvom Janeza Alberta, izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije. Prva pohodniška skupina je bila zaradi vremenskih razmer v začetku marca maloštevilna, a verjamemo, da bo že naslednjič popolnoma drugače. Za spodbudo obljubljamo, da tistemu, ki se bo udeležil petih pohodov v tem letu, podarimo majico Vzajemnosti.

V nedeljo, 8. aprila, vas vabimo na Koreno (iz Polhovega Gradca). Hoje bo za tri do štiri ure. Zbor udeležencev je ob 8. uri na glavni ljubljanski avtobusni postaji (boks št. 3, kjer stoji avtobus št. 56 za Polhov Gradec). S sabo imejte napolnjeno urbano, za vožnjo s primestnim avtobusom bo namreč potrebno doplačilo 1,60 evra.