-
Tradicionalna prireditev Po nagelj na Limbarsko goro bo letos potekala v nedeljo, 18. marca, in bo v znamenju 30. obletnice. Na 773 metrov visok hrib nad Moravško dolino bo na ta dan treba peš. Prireditev poteka v času med dnevom žena in materinskim dnevom, zato obiskovalkam na cilju podarijo nagelj kot simbolno zahvalo za opravljanje njihove družbene in družinske vloge.
Prireditev Po nagelj na Limbarsko goro so prvič pripravili leta 1989 člani Športnega društva Krašnja, danes so organizacijske niti v rokah Društva krajanov Limbarska Gora. Zadnja leta postaja ta športno-rekreativno-kulturna prireditev res množična, saj so našteli že tudi več kot 10 tisoč obiskovalcev. Praktično ves dan se nekaj dogaja, predstavijo se domači ponudniki hrane, pijače, pridelkov, izdelkov, spominkov in najrazličnejših praktičnih reči. Za kulturni program, ki se bo začel ob 11. uri, bodo poskrbeli učenci Osnovne šole Moravče in Godba na pihala Moravče z gosti, za zabavo člani Ansambla Jureta Zajca in skupina Bojsi, za polne želodce pa domača društva in ponudniki. Ob 9. uri bo maša v tamkajšnji cerkvi svetega Valentina.
-
Dolgo že pišem te zgodbe »z mojega okna«: gledam vas, poslušam vas in vse je zgodba. Danes pa ne bom nič gledala okrog – danes vam bom napisala zgodbo naravnost iz svojega srca. Ki me zdaj močno boli.
To leto se je zame začelo drugače kot druga leta – že dolgo živim sama in v moji spalnici nihče ne diha. Zdaj pa sem že od jeseni delila dnevno sobo v domači hiši z očetom – ponoči je potreboval nekoga ob sebi – in to ni mogla biti mami, ki je v spalnici poskušala najti mir za svoje rahlo spanje. Pa bi mu, šibka in nemočna, ne mogla pomagati, tudi če bi bila poleg.
-
Rožice in metuljčki pozdravljajo prihod pomladi in se veselijo velikonočnih praznikov.
Nežne rožice, zeleno listje in frfotave metuljčke domiselno razporedimo na prte in prtičke ter jih hitro izvezemo s priljubljenim križnim vbodom. Za vezenje potrebujemo prejice v beli, dveh odtenkih rumene, treh odtenkih modre, dveh odtenkih zelene ter svetle in temno sive barve. Križce vezemo z dvema ali tremi nitkami deljive prejice čez 1 x 1 ali 2 x 2 nitki na blagu in v označenih barvah. Prazne kvadratke vezemo z belo prejico. Z eno nitko temno sive deljive prejice in z linijskim vbodom obrobimo metulja.
Sredstva za odpravljanje zunanjih zajedavcev so nujna
Ektoparazitike uporabljamo za odpravljanje ali kot preventivo pred zunanjimi zajedavci (ektoparaziti), kot so bolhe, klopi, pršice, ušesne garje, uši in peščene muhe. Ti so lahko pri nekaterih živalih vzrok za neprijetne alergije (na primer preobčutljivost za bolšjo slino – alergija na bolšji pik, zaradi česar se lahko žival močno praska in ima razdraženo kožo) ali pa resnejše in nevarnejše bolezni, kot so klopno prenosljive bolezni (borelioza, anaplazmoza, babezioza).
Vedno skrbite, da je prebivališče ljubljenčka suho in čisto. Kadar se pojavijo težave z bolhami, morate razkužiti tudi okolje, v katerem živi kosmatinec (ležišče, odeje, blazine ...).
Odstiranje čarov bronaste dobe
Arheologe si po navadi predstavljamo kot ljudi, ki na terenu z malimi lopatami izkopavajo velike kamnite bloke, iščejo male kovinske, keramične ali drobne steklene razbite predmete, zelo natančno z majhnimi čopiči odstirajo prah z njih, želijo najti ostanke velikih civilizacij, razložiti, ali je bilo res tako, kot je zapisano v knjigah. Dr. Neva Trampuž Orel pa je raziskovala nekoliko drugače in Slovensko arheološko društvo ji je decembra lani podelilo nagrado za življenjsko delo, ker je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom, ki ga je izvajala ob skrbno opravljenem delu muzejske kustosinje, bistveno prispevala k napredku slovenske arheologije.
V Maribor po tisto črno kitaro
Pevec, bobnar, kitarist, oče, upokojenec, kuhar in nogometaš Milan Kreslin, kličejo ga tudi Pubi, je 1. februarja dopolnil 90 let. Praznoval je v razširjenem družinskem krogu v domačih Beltincih. Kakšne so želje? »Samo zdravje. Rad pa bi si podrobneje ogledal še mesto Dubrovnik, kjer sta doma kultura in gledališče.«
Njegov oče Jožef Kreslin se je med 1. svetovno vojno boril na italijanski fronti. Milan se ga komajda spominja, kajti ob njegovi smrti je bil star le sedem let. V Beltincih je imel veliko gostilno, ob kateri sta bila še kegljišče in manjša gledališka dvorana. V tisti dvorani so pogosto igrali tudi bratje Kociper, predhodniki priljubljene Beltinške bande. V tistih časih so sekali led na Muri in ga potem spravljali v ledenico, da jim je poleti služil za hlajenje pijač. Pri enem izmed teh zimskih opravil je oče padel v ledeno reko, zbolel za pljučnico in umrl.
Priprave na spomladansko sajenje in sejanje
Mila zima je naenkrat pokazala zobe in februar odela v snežno odejo, ki kar traja, vendar v začetku marca pričakujemo slovo od snega. Dejstvo pa je, da temperatura vsaj do zdaj ni bila tako nizka in dolgotrajna, da bi z zamrznitvijo dodobra razkužila zemljo in na ta način uničila škodljivce v njej (mrčes, polže, strune, bramorje ipd.). Zdaj je čas, da si pripravimo načrt za spomladanska dela na vrtu.
Najprej preglejmo zapiske o problemih na vrtu v preteklem letu, če si jih nismo sproti zapisovali, moramo malo pobrskati po spominu. To je kar pomembno, saj bomo vedeli, kako naj ukrepamo. Vprašajmo se, ali je bil pridelek običajen tako po kakovosti kot po količini, ali smo imeli probleme s točo in pozebo, ali smo imeli probleme z vodo in zalivanjem, ali je bilo kaj težav s škodljivci na vrtu, ali je bila zelenjava obgrizena, poškodovana in ali smo sploh bili zadovoljni z rezultati vrtnarjenja.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 5. maja 2018
Vstopna mesta: Ljubljana, mogoči vstopi ob poti mimo Celja in Maribora, iz Kranja ob doplačilu 6 evrov, iz Novega mesta ob doplačilu 12 evrov (če bo najmanj 15 potnikov)
S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bomo odšli ob 7. uri. Peljali se bomo po avtocesti mimo Celja in Maribora, Slovenskih goric in mimo Murske Sobote v Dobrovnik. Tam sta pred leti mladeniča postavila nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, s pomočjo geotermalne energije sta ustvarila tropsko podnebje in začela gojiti orhideje. Poleg številnih orhidej si bomo ogledali tudi tropske in subtropske rastline z vsega sveta, med njimi vaniljo, bombaž, kavo, poper, papajo, avokado, ananas idr. Orhideje boste lahko tudi kupili.
Veselimo se že srečanja na Lošinju
Dragi naši bralci in prijatelji,
veseli smo, da se vas je že veliko prijavilo na srečanje Vzajemnosti, ki bo letos potekalo na Lošinju, na otoku vitalnosti in tisočerih vonjev in okusov, kot mu pravijo domačini. Lošinj je zaradi izjemno blagega sredozemskega podnebja, veliko vrst rastlinja, borovega gozda, morske vode in številnih sprehajalnih poti že več kot 120 let znan kot klimatsko zdravilišče, ki zelo ugodno vpliva na dihalne organe, kožo in splošno počutje.
Krašnja – ohranjena preteklost združuje
Vasica sredi ozke doline Črni graben se ponaša s presenetljivo bogato zgodovino. Predvsem po zaslugi prometne poti med Ljubljano in Celjem ter podjetnih domačinov. Ime vasi bi lahko po Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen izviralo iz besede kras – skale, pečine. Domneve mi vaščani niso mogli potrditi, a Vera Beguš, predsednica lokalnega Kulturno-umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega, mi je posredovala obilo podatkov. Med drugim sem izvedel, da je Krašnja prvič omenjena v listinah že davnega leta 1325. Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal, da vas leži ob deželni cesti in je v njej veliko prevoznikov. Takrat so jo imenovali Krasina.
