29. januarja je Stanko Kristl dopolnil 96 let, pa se ne prepušča mirni starosti. Še vedno dela, razmišlja, snuje novosti, tako kot je to počel v vsem življenju. Arhitekta, profesorja, raziskovalca, inovatorja, humanista, akademika ter nenehnega kritika in sooblikovalca vsakdana uvrščamo med najvidnejše slovenske arhitekte. Njegova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost. In tako je še danes. Veliko jih poznate tudi vi, vstopate vanje (bolnišnice, šole vrtce), živite v njih ali hodite mimo (tudi spomenikov),...

Zakaj se ne bi pridružili pustnemu rajanju in vsaj za kratek čas pozabili na skrbi? Z nekaj truda se lahko hitro spremenimo v prikupno maškaro: v nežnega metulja ali razposajenega klovna.

Metulj

Potrebujemo: pisarniški papir, svinčnik, penasto gumo, nalepke iz penaste gume, magični flomaster, elastiko z okroglim premerom ali širine 1 cm, šivanko in sukanec v barvi elastike, steklene bisere, lepilo za bisere, dva lepa gumba, lahko še drugo okrasje.

Pisarniški papir prepognemo, narišemo pol metulja. Izrežemo, model preizkusimo na obrazu in označimo točki za elastiko. Popravimo po potrebi, nato pa model namestimo na kos mossgumija, to je penaste gume, debeline okoli 3 mm. Naredimo obris s svinčnikom ali čarobnim flomastrom. Nato del izrežemo. S konico škarij naredimo luknjico na levi in desni strani. Namestimo primerno dolgo elastiko, to na eni strani zavežemo, če imate elastiko z okroglim premerom, na drugi pa prišijemo. Poleg šiva prišijemo še lep gumb v obliki metulja. Na očala nalepimo bisere različnih barv in nalepke iz mossgumija. Površino posušimo.

Kateri del stanovanja se vam zdi za starejšo osebo najnevarnejši? Verjetno bi bile na prvem mestu kopalnica in stopnice. Stopnice nas pričakajo že na poti do stanovanja, v klet, kjer koli v mestu, ozka in visoka vrstna hiša ima eno samo visoko stopnišče, po katerem večkrat na dan hitimo po raznih opravilih. Z leti nam postaja neskončno hitenje po stopnicah odveč, s težavo se vzpenjamo. Zaradi česa so stopnice lahko nevarne in kaj lahko storimo, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo nevarnostnim?

Sibirska borovnica ali majska jagoda je vrtičkarjem dobro znana zdravilna sadna vrsta. Obiramo jo kot prvi sadež meseca maja in junija. Predstavljam vam najboljše sorte sibirskih borovnic, ki vas bodo razveselile s slajšimi in večjimi plodovi.

Zrelost nastopi navadno v prvi polovici meseca maja, japonske sorte zorijo približno 14 dni kasneje v času zorenja prvih jagod. Večina sort zori v povprečju do 3 tedne pred prvimi jagodami. Plodovi so popolnoma zreli takrat, ko se tudi vsebina jagod obarva modro, ne samo kožica. Jagode na grmu zorijo postopoma. Po okusu so večinoma sladko-kisle. Več sladkorja, večje in sočne plodove imajo sorte leningrajski velikan, vostog, dotz velikan indigo yum in deloma bakčarski velikan.

Rože in narava

Minka (Marija) Žagar iz Iške vasi je imela v službi opravka predvsem s številkami, umetnost je nikoli ni zanimala. A ko se je po upokojitvi leta 2009 udeležila slikarskega tečaja, je našla dejavnost, ki jo je prevzela. Od takrat veliko slika, po mnenju mentorjev pa tudi kolegov slikarjev je nadarjena za ustvarjanje. Kot pravi, najprej doma opravi delo v hiši ali na vrtu, šele nato se loti slikanja. Pri tem ima rada mir, zato redko slika v naravi, kjer jo lahko mimogrede kaj zmoti. Rada pa je v družbi drugih slikarjev, saj je članica kar dveh likovnih sekcij, in sicer likovne skupine pri Kulturno-umetniškem in turističnem društvu Frana Govekarja na Igu ter Likovnega društva 2002 v Škofljici.

GREMO NA IZLET

V soboto, 21. aprila 2018 (2 dni)

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana in ob poti

Prvi dan: Ob 5.45 odhod avtobusa iz Celja, ob 6.30 iz Ljubljane. Peljali se bomo mimo Zagreba čez mejni prehod Gradiška v Bosno in Hercegovino. Vožnjo bomo nadaljevali po avtocesti proti Banjaluki. Najprej se bomo ustavili v Delibašinem selu in si ogledali samostan Marije Zvezde iz 17. stoletja, ki je znan po izdelavi trapista. Možnost nakupa sira in drugih dobrot, ki jih pridelujejo v samostanu. Sledita vožnja v center Banjaluke in ogled mesta z lokalnim vodnikom. Videli bomo Narodno skupščino Republike srbske, trdnjavo Kastel, Gosposko ulico, Banske dvore, Narodno gledališče, cerkev Svete Trojice ... Sledi nastanitev v hotelu v centru mesta.

Dragi naši bralci in prijatelji,

letošnje že 14. srečanje bo potekalo na Lošinju, na otoku vitalnosti in tisočerih vonjev in okusov, kot mu pravijo domačini. Lošinj je zaradi izjemno blagega sredozemskega podnebja, veliko vrst rastlinja, borovega gozda, morske vode in številnih sprehajalnih poti že več kot 120 let znan kot klimatsko zdravilišče, ki zelo ugodno vpliva na dihalne organe, kožo in splošno počutje.

Vabljeni v našo veselo družbo od nedelje, 27. maja, do srede, 30. maja 2018. 

V kraj, ki se stiska sredi ene izmed dolin pod avstrijsko mejo, ni težko priti po cesti iz Zgornje Kungote. Ob krajevni tabli Svečina sem se čudil, da je tod že v rimskih časih potekala pot, ki je povezovala območje današnje osrednje Slovenije z avstrijsko Štajersko. Tu skozi naj bi se umikali Turki po neuspešnem obleganju Dunaja in se znesli nad naseljem.

 Leta 1270 se krajevno ime prvič pojavi v pisnih listinah kot Witschein ali Wetschina. In od tod je prišla tudi slovenska izpeljanka Svečina. »Vsekakor nima povezave s svečami,« moje namigovanje zavrne Mara Radmilovič, ena večjih poznavalk domačega kraja. Nekdanja dolgoletna učiteljica na svečinski šoli je tudi po upokojitvi vsestransko aktivna.

Morda ste že kje opazili majhne hiše, v katerih je polno bolj ali manj ohranjenih knjig vseh mogočih žanrov in različnih avtorjev. Brez slabe vesti si lahko kakšno brezplačno izposodite. Spodobi se, da jo vrnete, ko jo preberete. Če vam prirase k srcu, pa jo lahko brez slabe vesti obdržite in v knjižno hišico odnesete katero z domače knjižne police.

Takšne miniaturne in brezplačne knjižnice lahko najdete v številnih slovenskih krajih. Navdušenci so jih začeli izdelovati in postavljati po zgledu mednarodne pobude za izmenjavo prebranih knjig – Bookcrossing. Projekt so leta 2001 podprli s spletno stranjo bookcrossing.com, ki ima več kot poldrugi milijon članov. Deset let kasneje smo na Facebooku dobili poenostavljeno in zato bolj praktično slovensko različico pobude. Dobila je prijetno ime Knjigobežnice in ima že več kot pet tisoč članov.