Tako ji pravijo, čeprav ni ne psihologinja ne psihoterapevtka. Je vrhunska poznavalka knjig, knjižnih zakladov in nesporna avtoriteta na svojem področju. Bila je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo plaketo, Trubarjevo priznanje, bila je knjigotržka leta 2008, leta 2017 je prejela plaketo mesta Ljubljana, na 33. slovenskem knjižnem sejmu pa Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. S svojo strokovnostjo, razgledanostjo, izjemno pripadnostjo, požrtvovalnim delom in ogromno življenjsko ter delovno strastjo ji je uspelo harmonično združiti konjiček in poklic.

DOBRE STARE VIŽE

Njeni prvi glasbeni koraki so bili pri štirih letih na nekem družinskem srečanju, ko so sorodniki odšli na ples v Ankaran. »Igrali so zelo razposajeno glasbo, in kar samo me je gnalo na sredino plesišča, zaprla sem oči in se vrtela in vrtela. Ko je muzika nehala igrati, sem odprla oči. Vsi so stali okrog mene in ploskali na vso moč! Tega sem se ustrašila in stekla mami v naročje. To je bil moj prvi javni nastop!«

Prvi pevski nastop Ivice Vergan pa se je zgodil nekaj let kasneje ob prazniku republike, 29. novembra. V bolnišnici Valdoltra je nastopil pevski zbor in kot majhna punčka je tam zapela Moj rodni kraj, moj rodni dom. Ko je končala, jo je pevski zbor dvignil v zrak in morala je držati Titovo sliko, oni pa so peli himno. Kasneje je hodila v glasbeno šolo, učila se je igranja na harmoniko, pri štirinajstih letih je prvič nastopila na tekmovanju Pokaži, kaj znaš. S harmonikarjem Ottaviem Brajkom sta si delila prvo mesto. In še danes rada kdaj zaigra.     

Torbice so prav tako zapeljive kot oblačila. Izdelane so iz različnih materialov, imajo veliko drobnih poudarkov, sestavlja jih več barvnih odtenkov ali celo vzorcev in dodatkov.

Barve. Omejitev pri barvah v letošnji modni sezoni ni. Lahko izbirate med klasičnimi barvami, kot so črna, temno rjava, barva kamelje dlake, peščena. Med izrazitejšimi barvami pa boste našli odtenke rdeče, medeno rumene, rožnate in modre. Če je vaša garderoba barvno manj izrazita, vam priporočam, da se odločite za barvitejši odtenek. Torbica je lahko celo dvo- ali večbarvna. Res pa je, da taka torbica ni primerna za vse kombinacije.

V mošeji nedaleč od Bihaća je zakrita ženska čistila preproge. »Gospa, ali smem vstopiti? Nisem muslimanka, toda rada bi si ogledala džamijo.« Prav razveselila se me je in mi razkazala vse prostore mošeje. Molilnico, z računalniki opremljeno učilnico, celo kuhinjo, kjer kuhajo, se družijo in posedajo verniki zlasti v prazničnih dneh. »Kako živite?« sem jo vprašala, saj je nad mošejo na hribčku stala pravoslavna cerkev. »Pri nas živimo tako, kot da se ni nič zgodilo. Tudi družimo se. Tako pač je danes.«

Udoben pulover iz večbarvne volne, ki se spleta v živahen vzorec, pletemo malo po dolgem in malo počez.

Velikosti: 40/42 in 44/46. Opisi za 44/46 so v oklepajih.

Potrebujemo: 300 g (350) večbarvne melirane volne, 250 g (300) modro-zelene melirane volne; pletilke št. 4,5 in 5, krožno pletilko št. 4,5.

Vzorci. Patentni vzorec (pletilke št. 4,5): menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladke desne petlje (pletilke št. 5): v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje.

Naftna kriza, plinska kriza, energetska odgovornost – povsod srečujemo te besede, a radi bi bili le na toplem in želimo, da je račun za ogrevanje čim nižji. Spreminjanje načina ogrevanja običajno ni enostaven poseg in je gotovo povezan z dodatnimi stroški predelav. Kaj pa je vseeno na voljo za hitro in dovolj poceni rešitev, da imamo v stanovanju ali hiši toplejše prostore in ohranimo račune za energijo na sprejemljivi ravni? Če pa dodatne toplote ne potrebujemo, si lahko za nekaj romantike omislimo kamin na alkohol, ki ne potrebuje dimnika.

Slovenski kulturni praznik, 8. februar, lahko letos počastite na prav poseben način: s pohodom po poti velikih literatov, ki se začne pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem, kamor se pohodniki tudi vrnejo na osrednjo proslavo. 

V Žirovnici in okolici so se namreč rodili štirje veliki literati, ki so zaslužni za obstoj slovenskega jezika: Matija Čop (Žirovnica), Fran Saleški Finžgar (Doslovče), Janez Jalen (Rodine) in dr. France Prešeren (Vrba). Vse štiri rojstne hiše povezuje dobrih osem kilometrov dolga nezahtevna pot, ki vodi tudi mimo čebelnjaka slikarja in čebelarskega mojstra Antona Janše. Na kulturni praznik Zavod za turizem in kulturo Žirovnica prireja pohod po Poti kulturne dediščine, ki je bila leta 2012 v tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna razglašena za najboljšo tematsko pot, lani pa so zasedli tretje mesto. Izbor namreč sledi znanemu sloganu »turizem smo ljudje« in smernicam zelenega turizma oziroma trajnostnega razvoja v turizmu. Priznanja v kategoriji tematske poti podeljujejo od leta 2011.