Najljubša obleka

V dolgi ali kratki brezrokavni obleki z okroglim ali koničastim izrezom, z razporki ali brez njih nam poleti ne bo prevroče. Odlično pristaja vitkim in močnejšim postavam vseh starosti. Četudi nismo najbolj spretne šivilje, obleko hitro ukrojimo in še hitreje sešijemo.

Velikosti: 36/38, 40/42 in 44/46.

Potrebujemo: za dolgo obleko (dolžina od pasu 90 cm): 1,45 – 1,50 – 1,55 m blaga širine 140 cm; za kratko obleko (dolžina od pasu 60 cm): 1,15 – 1,20 – 1,25 m blaga širine 140 cm; 2,10 m poševnega traku širine 4 cm. Izberemo lahke bombažne, viskozne in sintetične tkanine.

REPORTAŽA IZ NEUMA

Vesela družba bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je 1. junija odpeljala z osmimi avtobusi iz vse Slovenije na tradicionalno letno srečanje v Neum v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov, od Dubrovnika pa 70 kilometrov. Nastanjeni smo bili v prenovljenem Grand hotelu Neum, od koder smo imeli lepo izhodišče za izlete. Trinajsto srečanje po vrsti smo drugo leto zapored organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in tudi letos so se vsi zelo izkazali, od vodnikov do animatorjev. Vreme je bilo ves čas sončno, tako da nam je bilo večkrat pošteno vroče. Vendar to ni skalilo naše dobre volje, po izletih je bilo še dovolj energije za obisk predavanj in tudi za večerno druženje, igre in ples.

Z upokojenim ljubiteljskim fotografom Brankom Brečkom iz Gornjega Lenarta v brežiški občini sva se po pogovoru še peš podala mimo gradbišča nasipov za novo brežiško hidroelektrarno, da bi mi pokazal ostanke nekdaj pisanega sveta Vrbine. Mokrišče, ki se razteza ob bregovih reke Save med Krškim in Brežicami, ko se ta sicer hitra reka umiri, je bilo še pred dobrim letom polno življenja. V opuščenih gramoznicah so si našli svoj življenjski prostor številne ptice, dvoživke, plazilci in žuželke.

Lani spomladi, ko so se v Vrbino vrnile številne ptice, so dolgo časa krožile po nebu, in ker niso več našle svojega prostora, so odletele. Branko je to opazoval s težkim srcem. Strmih sten gramoznice, kjer so gnezdili pari naše najmanjše lastovice breguljke in živo pisanega ptiča čebelarja, ni bilo več. Pred tem so tukaj gnezdile največje kolonije breguljk pri nas. V strmih stenah iz mivke so si izkopale vodoravne rove, globoke do enega metra, in na koncu naredile gnezda. Na veliki steni je gnezdilo tudi po 200 parov.

Dviganje in spuščanje repa, tekanje na kratke razdalje in obračanje glave v različne smeri so značilnosti, ki nakazujejo, da vitke dolgorepke na visokih nožicah lovijo žuželke, črvičke in drugo drobno laznino. Neredko lovijo tudi stoje z različnih prež: slemena strehe, štrleče veje, kupa kamenja, kupa zemlje ... Za letečimi žuželkami poletijo tudi visoko v zrak.

Prav zaradi izbrane hrane se pastirice v naših krajih zadržujejo le v delu leta, ko je le-ta na razpolago. Bela in siva pastirica sta delni selivki, lahko pa tudi prezimita. Rumena pastirica se seli.

 Amar pelos dois ali po naše Ljubezen dveh ali Ljubezen za dva je skladba, ki je letos v Kijevu prvič prinesla Portugalski zmago na tekmovanju za pesem Evrovizije. Zapel jo je Salvador Sobral, napisala pa njegova sestra Luísa Sobral. Občuteno zapeta pesem s pridihom džeza je v trenutku osvojila ljubitelje dobre glasbe. Pevec jo je opisal kot žalostno ljubezensko pesem.

Je pa takšen umirjeni način petja značilen za Portugalsko. Sorodno glasbeno obliko, ki ji pravijo fado, so v svet ponesle predvsem pevke, ki so dandanes na Portugalskem velike zvezde, recimo Ana Moura in Mariza. Podobno občuteno pojejo ljudski pevci.

DOBRE STARE VIŽE

»Kje sva se midva spoznala? O tem je bilo že veliko povedanega. Srečala sva se v tovarni kos, kjer so nastali Štirje kovači. Tam sem bila v službi, in ko se je Franc vrnil iz vojske in stopil skozi vrata, so se najine oči takoj srečale. Ta ljubezen in povezanost pa trajata že 56 let,« pove Hermina Šegovc, pevka v ansamblu Štirje kovači in žena vodje ansambla Franca Šegovca.

Kakšnih 73 let je že, odkar je sedemletni Franc začel igrati na orglice, prejšnji mesec pa je, na srečo zdrav in zadovoljen, v družbi najdražjih praznoval že 80. rojstni dan. »Ko slišim besedo 80, me kar malo strese! Pa raje rečem, da jih nimam še 100, in odštevam nazaj,« pravi v smehu. Pri njih doma se je reklo pri Briclu na Frančevi kmetiji, ki leži na lepem griču v Selovcu blizu Dravograda. Z ženo jo še vedno rada obiščeta in Franc se spominja časov na kmetiji, ko dela nikoli ni zmanjkalo.

Številna zelišča in rastline, ki rasejo na vrtu, krepijo rastline, da so odpornejše proti napadom bolezni. Kamilica, žajbelj, rman vam bodo zagotovo pomagali, da vaše rastline ostanejo zdrave in vas obdarijo z bogatim pridelkom. Uporabite lahko tudi sodo bikarbono.

Škropljenje z domačimi pripravki, ki delujejo proti boleznim, priporočamo vsaj enkrat na teden. V deževnem času škropimo na vsake tri dni ali po vsakem močnejšem dežju. Škropiti začnemo v zgodnjem poletju in pred pojavom prvih bolezni. 

Na seznamu redkih in ogroženih vrst pri nas je tudi človeška ribica, imenovana močeril ali proteus (Proteus anguinus). Že dolgo ni bilo v javnosti o njej toliko govora kot zadnje leto. Kako tudi ne, saj je ena od samičk v Postojnski jami poskrbela za številen zarod, kar je razburkalo domačo in svetovno javnost.

Bledo kačasto bitjece že od 17. stoletja, ko so se pojavili prvi zapis o njem, vzbuja radovednost ljubiteljskih botanikov ter učenih znanstvenikov. Omenjal ga je že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Slišal je namreč zgodbo o jami med Vrhniko in Logatcem, v kateri ždi zmaj in vsake toliko izbruha vodo iz izvira, ko se je nabere preveč. Z naraslo vodo naj bi prišli na površje tudi zmajevi mladiči, po opisu kmeta je bil eden izmed njih »pičlo ped dolg in podoben kuščarju …«.

Pa smo jo dočakali, vročino z njenimi skrajnimi vrednostmi. Zaradi visokih temperatur trpijo ljudje, živali pa tudi rastline v sadovnjaku, na vrtu ter v cvetličnih koritih. Da bi v takih razmerah rastline lahko preživele, moramo najti ustrezno rešitev, ki pa mora biti smiselna in učinkovita. Površnost se nam lahko krepko maščuje.

Po navadi se na listih dreves pojavijo sončni ožigi. Ti se kažejo z rjavimi madeži ali lisami, sfrknjenimi robovi listov s porjavelimi deli ipd. Posledično je fotosinteza oziroma presnova dreves motena, zato se rast ustavi. Na vrtu rastline slabo rastejo, zakrnijo, listi postajajo oleseneli in zato neužitni. Rastline v cvetličnih koritih hirajo, listi so ožgani in se kodrajo, cvetovi so majhni. Nekatere rastline kljub zalivanju ovenijo in propadejo.

»Prespiš lahko pri moji sestri!« je predlagala Filipinka Leticia, ki živi v Sloveniji. Slišati je bilo obetavno in po dopisovanju po elektronski pošti sva se z Maydo dogovorila, da me počaka na manilskem letališču.

V vročem tropskem večeru sva z gostiteljico hitro prispela na obrobje mesta Las Pinas. Čudil sem se živahnim ulicam, v katerih so bile kljub pozni uri odprte preproste restavracije, na športnem igrišču pa se je odvijala tekma. »Čez dan je prevroče,« se je samo nasmehnila Mayda. Hitro sem spoznal, da se filipinski gostitelji ne sučejo ves čas okoli gostov, pač pa jih sprejmejo kot nove člane razširjene družine. Na Filipinih je običajno, da zaradi različnih razlogov v isti hiši živijo tudi sorodniki. Včasih kot pomoč v gospodinjstvu ali na posestvu, še večkrat pa preprosto potrebujejo streho nad glavo v času šolanja ali iskanja zaposlitve. Z Maydino mlado družino živi tašča, ki pomaga pri varstvu in gospodinjskih opravilih. Začasni član družine pa je bil še bratranec, ki je imel zaposlitev v Manili.