Znameniti jeseniški fotograf in izdajatelj razglednic Fran Pavlin je tole fotografijo na prelomu prejšnjih stoletij zagotovo naredil s pobočja Smokuškega vrha (868 m) oziroma z Rebra nad vasjo Doslovče, kjer stoji rojstna hiša pisatelja in duhovnika Frana Saleškega Finžgarja, nam je ob ogledovanju panoramske razglednice Breznice s Triglavom (2864 m) in Rjavino (2532 m) v ozadju, najprej pojasnil njegov pranečak, upokojeni redni in zaslužni profesor ljubljanske univerze dr. Janez Bogataj.

Slovenski šolski muzej je ustanova, kjer lahko sleherni obiskovalec obudi spomine na otroška leta, saj je v njem nazorno prikazan razvoj našega šolstva skozi stoletja. Tu se obiskovalec lahko seznani dejstvom, da so se pri nas razvile prve neposredno izpričane oblike elementarnega izobraževanja na področju verske vzgoje. S pokristjanjevanjem in z vključitvijo slovenskega narodnega ozemlja v zahodnoevropski krščanski svet so se naši predniki začeli navzemati zahodnjaške omike.

Čeprav baron Anton Codelli velja za prvega, ki je z vožnjo avtomobila po ljubljanskih ulicah 15. novembra 1898 povzročil pravo senzacijo, pa velja Kranjčan Alojzij Erman za enega prvih, ki je začel avto uporabljati v komercialne namene. Torej za to, da je z njim služil kruh zase in za svojo družino. Njegov avto se je pojavil na Gorenjskem v prvih letih industrijsko-revolucionarnega 20. stoletja. Med letom 1908 in 1914 je bil Alojzij Erman zaposlen pri kranjski tvrdki Zabret.

Ko zapoje Čadežev trio - dedek Danilo, sin Vladimir in vnuk David - se od ganjenosti marsikomu orosi oko, saj se le redko združijo tri generacije tako izvrstnih glasov! Oče Danilo je več kot 30 let pel v Slovenskem oktetu; zdaj je član Slovenskega okteta njegov sin Vladimir in tudi Vladimirjev najstarejši sin David je izvrsten tenorist. Kot pa kaže, rastejo v družini Čadež še novi glasbeniki; med šestimi vnuki – tri otroke ima Vladimir in tri njegova sestra Mateja - pogosto odmeva pesem.

Predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka dr. Jože Ramovš ponuja vizionarski pogled na prihodnost: demografske probleme lahko reši samo strm napredek na področju sožitja, medgeneracijskega sodelovanja – podoben napredek, kakršnega smo v minulega pol stoletja dosegli na materialnem področju. S kakšnimi razlogi je evropska skupnost leto 2011 razglasila za leto prostovoljstva, leto 2012 pa posvetila aktivnemu staranju in medgeneracijski solidarnosti? Brez nove solidarnosti med generacijami ne moremo izpolniti nalog staranja v času demografskih...

V času, ko je vse druge odnašalo s trebuhom za boljšim kruhom in se je dolina Soče praznila, je na njenem sotočju z Vrsnico korenine pognal Ivan Jelinčič in se čvrsto vrasel v skopo trentarsko prst. Upokojeni gozdar, citrar in slikar samouk je tudi zavzet ohranjevalec dediščine tega konca naše dežele. Že nekaj več kot tri desetletja in pol je od takrat, ko ga je nekega zimskega dne kot mladega gozdarja pot prinesla v vasico pod Bavškim Grintovcem.

Pred skoraj štiridesetimi leti je k Ivici Kalinov prišla novinarka časnika Nova Makedonija, ker je želela napisati zgodbo Slovenke, ki živi v Makedoniji. Zanimalo jo je, kako se je znašla in kako se počuti v marsičem drugačnem okolju. Že takrat je vedela, da mora vsak, ki si želi biti sprejet, to okolje najprej sam sprejeti in se mu prilagoditi. Tako meni še danes. »V Makedoniji je tako, da te vsakdo takoj ogovori. Včasih se to sicer zdi nadležno, kljub temu pa se prav zaradi tega takoj čutiš sprejetega,« je svojo pripoved začela Ivica...

Medobčinski muzej Kamnik je bil ustanovljen 4. decembra 1961. leta, torej ravno te dni praznuje že petdeseto obletnico. Domuje v gradu Zaprice in med drugim hrani edino zbirko Thonetovega pohištva na Slovenskem. Zbirke predstavljajo premično kulturno dediščino občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče, Komenda, Lukovica in Trzin. Sprva so jih oblikovali zgolj z muzealijami, ki so jih odkupili od prizadevnega zbiralca starin dr. Josipa Sadnikarja. Tako med drugim hranijo predmete iz zasebne zapuščine meščanskih in plemiških družin in pomembnih...

Dolgi jesenski večeri so kot nalašč za ustvarjanje lepih in uporabnih ročnih del. Še posebej v času, ko se približujejo prazniki in se tudi Miklavž in Božiček ozirata po darilih. Zagotovo je med našimi bralkami veliko takih, ki spretno vrtijo pletilke, kvačko ali kleklje. Tokrat predstavljamo Dolenjko Marijo in njene kvačkane mojstrovine. Marija Golob iz Novega mesta je zares vsestranska ženska. Pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je sekretarka za šport, v novomeškem društvu upokojencev pa kot uspešna...