štev. 6, junij 2007

NAJ OSTANE, KAR JE DOBRO

Marinka Levičar, odgovorna urednica

Tega si vsak zase tiho želi, javno pa na to opozarjamo, kadar se nam napovedujejo spremembe, ki bi uničile stare vrednote, ker pač zdaj na drugačnih temeljih gradimo družbo. Zlasti starejši, ki so v svojem dolgem življenju doživeli marsikaj hudega in tudi dobrega, so še bolj prizadeti ob takih razmišljanjih, namerah in dejstvih, ker so spoznali, kako pomembni so solidarnost, vzajemnost, pripadnost, tovarištvo, socialna čutečnost, da brez tega ni »zdrave« družbe.
Lep primer tovarištva sem videla pred nedavnim, ko sem v hotelu Delfin obiskala več kot osemdeset let staro gospo. Prav prijetno sem bila presenečena, ko sem jo zagledala v hotelski restavraciji, obdano s skupino prijateljev. Takoj mi je povedala, da sta bili s tisto, ki ji je sedela najbliže, skupaj v partizanih. Grozote in tovarištvo, ki sta ga doživljali, ne morejo biti nikoli pozabljeni. Ob tem pa je danes predvsem boleče, da tako izničujejo njihovo trpljenje in vse, kar so naredili dobrega. Podobno sem doživela tudi marsikje drugje v družbi s starejšimi, nazadnje pa pred dnevi v nekdanjem zloglasnem taborišču na Rabu, kjer so številni grobovi Slovencev …