Št. 7-8, julij/avgust 2015
-
Bodite radovedni
Kar naprej poslušamo, kako se kot družba staramo, da je vse več upokojencev, na drugi strani pa so manjše generacije mladih, kot so bile včasih. Kot da je to nekaj slabega. Pa ni. To pomeni, da se je kakovost življenja dvignila, da živimo bolje, kot so živeli ljudje pred nami, in da lahko pričakujemo, da se nam bo življenjska doba še podaljšala. Dolgoživa družba je izziv. Spremembe omogočajo tudi razvoj, če jih bomo znali izkoristiti. Mlajšim upokojencem, ki so še polni elana, bi morali omogočiti, da so še naprej dejavni, predvsem pa bi morali na različne načine izkoristiti njihovo znanje in izkušnje. Švicarji, na primer, so v strategiji dolgoročne družbe napisali, da starejši podražijo zdravstvo le za 15 odstotkov, bolj kot to je drago dolgo in počasno umiranje, zato bodo vse sile usmerili v aktiviranje starejših. Telesna, psihična in sploh vsakršna dejavnost človeka krepi, tako pa tudi lažje kljubuje težavam in slabim dnevom.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Bralca zanima, v katerih primerih govorimo o objektivni odgovornosti vodilnih zdravstvenih delavcev? Zanima ga tudi, kakšno odgovornost predstavlja za zdravnike Kodeks medicinske deontologije?
IZPOSTAVE ZPIZ: Velenje Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Šaleški dolini naglo naraščalo število zaposlenih v specifičnem gospodarskem okolju, kjer so prevladovali rudarjenje, energetika, kovinsko predelovalna industrija, gradbeništvo in tekstilna industrija, se je pojavila potreba po možnosti uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Velenju, saj je Območna enota Ravne na Koroškem oddaljena 50 kilometrov. Zaradi težkih delovnih pogojev in fizično zahtevnega dela, ki so ga opravljali mnogi tukajšnji delavci, je bila po besedah vodje Zpizove velenjske izpostave Tadeja Dremel še zlasti izrazita zahteva po samostojnem senatu invalidske komisije v Velenju, kar je bil tudi glavni razlog za ustanovitev izpostave.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Pavel Koltaj
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Izračun letos uveljavljenih pokojnin Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. 1. 2013, določa drugačna pravila za izračun pokojninske osnove kot so veljala pred tem. Spremenil je tudi vrednotenje pokojninske dobe, ki praviloma vpliva na višino večine pokojnin. Kljub temu pa ohranja več desetletij veljavni načina ugotavljanja višine starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Pripadajočo pokojnino se namreč odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine dopolnjene pokojninske dobe zavarovanke oziroma zavarovanca.
Nove osnove in zgornje meje Za priznavanje določenih pravic iz obveznega zavarovanja je treba vsako leto na novo izračunati osnove in zgornje meje, zahtevane v zakonu. Na podlagi predpisanih elementov jih ugotovi svet zavoda. Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter Sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine iz katerih so zneski, veljavni v letošnjem letu razvidni, sta objavljena v Uradnem listu št. 23 z dne 3. aprila 2015. V nadaljevanju zneske povzemamo in komentiramo njihovo uporabo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Še vedno premalo pobranih prispevkov
Še vedno se spreminjam in rastem Lada Leskovarja ni sram priznati, da je tako, čeprav ponosno pove, da je star že 73 let. Sodi v generacijo, ki je imela neke druge vrednote. Zanj ni pomembno, kaj ima človek na sebi, ampak kaj ima v sebi.
Zbira starine za prihodnje rodove Janez Mavrič, 64-letni upokojeni mizar iz Gornjega Grada, je strastni zbiratelj cerkvenih podob, molitvenikov, slik, kipcev, knjig. Zbira pa tudi posvetne stare razglednice, stara pisma, ki imajo pomen za njegovo matično občino, pa kmečko orodje, ki so ga nekoč uporabljali kmetje in posodo, v katerih so v kuhale naše praprababice.
'Moje pesmi, moje sanje' v živo Film Moje pesmi moje sanje, ki so ga posneli pred 51. leti po resnični zgodbi družine von Trapp v Salzurg vsako leto privabi na stotine oboževalcev iz vseh kontinentov. Avstrijci znajo to zgodbo uspešno tržiti še danes.
Pestra pomorska preteklost Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu proučuje in predstavlja slovensko pomorsko preteklost in gospodarske dejavnosti, ki so povezane z morjem. Pirančani so namreč več stoletij živeli v glavnem od pomorske trgovine, ribištva, pridobivanja soli ter trgovanja z njo.
Grbi so določali identiteto Grb je slikovno sporočilo, ki je bilo uveljavljeno pred osmimi stoletji, ko večinsko ljudstvo še ni bilo pismeno. V današnjem času označujemo identiteto posameznika s številkami (EMŠO), nekoč pa je to istovetnost predstavljal grb. Za osnovanje grba je treba upoštevati zahtevna barvna in likovna pravila. Ob vsem tem pa še obširno heraldično pravo, recimo kdo je do grba upravičen.
Navdušena wikipedistka »Tehnika me je od nekdaj privlačila in burila domišljijo, zato sem se z veseljem poglobila v študij gradbeništva, čeprav so starši menili, da to ni ravno najboljša izbira za dekleta,« je začela Ljuba Brank, upokojena gradbena inženirka, aktivna wikipedistka, naravovarstvenica, svetovna popotnica in pohodnica, energična ter zelo razgledana gospa.
Franc, ki je bil tudi Trezika Franc Šeligo živi danes v Negovi »novo« življenje. Vesel in zadovoljen je z njim, enako tudi njegovi domači. Človek, ki je več kot pol stoletja zabaval ljudi, se je zaradi svoje priljubljenosti vse prevečkrat znašel tudi v družbi alkohola, a se mu je uspešno postavil po robu. Smisel za humor ga seveda ni zapustil, s svojo zgodbo pa želi spodbuditi čim več ljudi k zdravemu življenju.
O ljubezni in porokah Včasih so se poročali med štefanovim (26. december) in pustom, medtem ko se danes v mesecih, ko so dnevi toplejši in daljši, vse cveti in je poročna slavja mogoče izvesti na prostem. Pravzaprav je danes vse drugače kot je bilo včasih. Kaj pa ima sploh poroka skupnega z ljubeznijo? Danes vse, včasih pa to dvoje ni nujno hodilo z roko v roki …
Prva pesnica in pisateljica Josipina Turnograjska je bila prva slovenska pesnica in pisateljica. Napisala je osemintrideset povesti, med njimi tudi zgodovinske ter povesti o aktualnih političnih dogodkih ter o pomenu slovanstva.
Komeljevi življenje posvetili knjigi Letos bi bil dolgoletni direktor Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu Bogo Komelj – kulturnik, bibliotekar, urednik, publicist – star 100 let. Tako kot oče sta za našo kulturo in umetnost zaslužna tudi njegov sin akademik dr. Milček Komelj in vnuk dr. Miklavž Komelj. O človeški veličini daljnovidnega in hkrati zelo skromnega Boga Komelja pa sta spregovorila tudi njegova žena Marinka in mlajši sin, strokovnjak s področja zavarovalništva dr. Janez Komelj.
Prepuščam se življenju »Življenje si polnim z ljubečnostjo do vsega, pravi Živka Komac iz Kočevja. Do ljudi, narave in lepe besede. S pesnjenjem je začela zelo zgodaj in nastalo je že kar nekaj pesniških zbirk.
Poklicana za novinarko Tudi če bi se Sonje Grizila odločila za študij arheologinje ali pa primerjalne književnosti, ki sta jo – poleg novinarstva – še zanimali, bi jo verjetno prav tako pot pripeljala v medije in verjetno bi prav tako napisala tudi Nevrotično gospodinjo. Že v osnovni šoli je dobila honorar od Pavlihe, v gimnaziji je sodelovala in zmagovala tako rekoč na vseh večjih natečajih in ena od zmag jo je pripeljala celo v Beograd. Na njen talent in uspehe pa je bil še zlasti pozoren Anton Papler, član ene do žirij, kjer je sodelovala; svetoval ji je, naj se prijavi za štipendijo, ki jo bo razpisalo Delo in ji je celo pisal, ker se ni. Mariborčanka pač ni imela naročenega Dela. Med nekaj možnostmi se je le odločila za Delo in se po diplomi zaposlila v mariborskem dopisništvu, kmalu zanjo je prišla še Majda Struc, kasnejša urednica Večera. Fantje v dopisništvu so pričakovali, da se bosta dami spopadli, pa se je zgodilo obratno; še vedno sta najboljši prijateljici.
Razvoj kraja ob sotočju Save in Ljubljanice zaznamoval promet »Kot mnoga druga naselja je tudi Zalog nastal ob sotočju rek, Save in Ljubljanice. Sava je v preteklosti močno spreminjala svojo strugo ter dolga leta krojila usodo naselitvenega območja in delno tudi tok reke Ljubljanice. Ob visokih vodah je daleč naokrog poplavljala ravnino. Danes je že skoraj v celoti regulirana, le ob sotočju z Ljubljanico ima še nekaj rokavov in mokrotnih travnikov. Obe reki sta se zajedali v stoletja nanešen prod in se tako poglabljali, ob straneh pa so nastajali visoki bregovi, na katerih so se pričela razvijati naselja,« nam je najprej pojasnil nastanek kraja, v katerem prebiva že 76 let, 85 – letni upokojeni ekonomist Stane Matjažič, potem ko smo ga zmotili na vrtu skrbno urejenega doma na desnem bregu Ljubljanice, ob vznožju Debnega vrha (530 m).
Zaščitite se pred sončnimi žarki Sončni žarki nas že nekaj časa prijetno grejejo, med počitnicami pa jim bomo še bolj izpostavljeni. Kolesarjenje, sprehodi in različne športne aktivnosti v lepem sončnem vremenu spodbudno vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži, ki je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje v mnogih pomembnih presnovnih procesih v telesu. Za tvorbo D vitamina v koži zadostuje že 15 minutno izpostavljanje kože rok in obraza sončni svetlobi trikrat tedensko.Prekomerno izpostavljanje soncu pa lahko škodljivo vpliva na našo kožo.
Poletna gibalna igra Tokrat v gibalno razvedrilo ponujamo igro. Igrate jo lahko sami in tako trenirate, v dvoje ali v skupini. Gibalna igra lahko postane prava družinska ali prijateljska zabava. Potrebujete svoj kamenček ali gumb in skupno kocko s številkami. Vržena številka je hkrati tudi prva izvedena vaja. Nato nadaljujte z izmeničnim metanjem kocke. Igrajte toliko časa, da boste izvedli vse vaje po principu metanja in štetja kot pri drugih otroških igricah. Ker ni označenega konca poti, se po zadnji predstavljeni vaji enostavno obrnite in igrajte v obrnjeni smeri. Zaključili boste takrat, ko bodo narejene vse vaje, lahko pa se zgodi, da boste katero izmed vaj morali ponavljati večkrat.
Optimizma ne zmanjka nikoli Magda Kastelic Hočevar iz Žužemberka je ženska, ki uživa v tem, da razveseljuje druge. Tokrat pa smo jo razveselili mi in jo povabili na stilsko preobrazbo.
Ste mentalno čili? Ste sistematični in dobro organizirani, ali pa sami pri sebi ugotavljate, da postajate vse bolj raztreseni in neorganizirani? Se vam večkrat pripeti, da pozabljate, spregledate, 'zamešate', zamujate, izgubljate, zamenjujete in odpovedujete pri odločilnih zadevah? Ne skrbite preveč. Morda so vaše zagate le posledica stresa ter z njim povezane raztresenosti, ki se ju lahko relativno hitro znebite. Prvi korak lahko storite že danes, z reševanjem našega testa.
Skuta in sirotka – najboljša vira beljakovin V telesu imamo okrog 600 mišic in pomenijo skupaj okrog 40 odstotkov telesne mase. In skoraj tretjina mišične mase je iz beljakovin. Če uživamo premalo beljakovin ali imamo nepopolno prebavo beljakovin v želodcu, mišice oslabijo.
Čista ušesa – lahka glava Metoda čiščenja ušes z gorečimi tulci je stara vsaj 2500 let, uporabljale so jo različne stare kulture: Indijci v okviru svoje ajurvedske medicine, pa tudi Kitajci, Maji in Tibetanci ter Stari Egipčani. V novejšem času se je spet začela uporabljati. Tulce prodajajo v lekarnah in drogerijah in tako si ušesa lahko očistimo tudi sami.
Oddih za vaše utrujene noge Poletna vročina. Po dolgotrajnem sedenju ali hoji imam namesto stopal napihnjene štručke.Na koži mojih nog so vidne drobne, pajčevinam podobne žilice in ena malo večja, zadebeljena in izbočena krčna žila.Včasih imam v vročini ali po napornem dnevu neprijeten občutek teže ali nemiru v nogah. Ponoči se v mečih občasno pojavljajo krči.
Okrepimo hrbtenico Bolečine v hrbtu in v področju vratne hrbtenice so lahko hude: zavirajo naše aktivnosti, v hujših oblikah nas spremenijo, da ne moremo jasno misliti, delo nam ne gre več od rok. Tako neprijetna bolečina ima tudi svoj smisel. Opozarja nas, da moramo nekaj spremeniti, in to veliko prej preden pride do hude poškodbe ali resnega obolenja.
Poletje s solatami Solata ni le skodelica zelenih listkov za shujšane mladenke, ki v dnevu ne pojedo ničesar drugega. Je lahko tudi povsem uravnotežen obrok za vsakogar, posebej v vročem poletju. V tem primeru pa zgolj zelenjava ni dovolj; dodati ji je potrebno še nekaj beljakovin in predvsem enostavnejše ogljikove hidrate.
Previdno pri sočasnem jemanju več zdravil Kljub temu, da sodobno zdravljenje temelji na varnih in učinkovitih zdravilih, mora biti izpolnjena vrsta pogojev, da je res varno in učinkovito. To je še posebej pomembno pri starejših, ki pogosto jemljejo več zdravil hkrati.
Po Maliju do Dogonov Mali, ena največjih dežel podsaharske Afrike, ki leži na zahodnem delu črne celine je bila od leta 1870 francoska kolonija. Leta 1904 je postala del francoskega Sudana, leta 1960 pa se je osamosvojila.
Med čudeži, upanjem in resničnostjo Človek se je, ko se je srečal z zdravstvenimi težavami, že od nekdaj zatekal po pomoč k naravi. Iskal je -in tako je še danes - zdravilne kraje, kjer bi lahko lajšal svoje tegobe in bolezni. Zdravilna mesta s svojo blagodejnostjo vplivajo na zdravje in počutje, ne da bi se posameznik tega zavedal in neodvisno od njegovega prepričanja. Mnogi si z njimi lajšajo bolečine in zdravstvene težave, drugim so v čudežno pomoč pri ozdravitvi, komu pa se zdi, da zanj sploh niso bile koristne. V Sloveniji je približno sto takih energijskih točk, vrelcev, parkov in gajev. Nekaj jih predstavljamo.
Cingarela – stopničast slap nad Dragonjo Dolina Dragonje je poleti močno zaraščena in nam prikriva poglede na razgledne grebene nad njo ter na slikovite istrske vasice Krkavče, Puče, Koštabono na naši strani, čeravno nam pogledi venomer uhajajo tudi na zahodno, hrvaško stran. Ne povsem zaman, saj je tam slikoviti slap Cingarela.
POLETJE DOMA Naše sogovornice in sogovornika smo povprašali, kako preživljajo poletje doma.
Hudajužna v Baški grapi Prvi zapis kraja z nenavadnim imenom iz leta 1515 je bil Pochudauschna, kasneje Chuda Jusna, Cudaiusna ... Po ljudski etimologiji je bilo ime dolgo časa povezano s Turki, ki naj bi prišli v vas v času kosila (južna). Novejše raziskave pa kažejo, da je ime povezano z odjugo. In res, nad vasjo je naravni pomol Brdo, na katerem sneg najprej skopni, torej gre tam za močno odjugo.
Kako najhitreje iz kraja A v kraj B? Preračunavam ... Moderne tehnologije so nam priskočile na pomoč tudi pri vožnji. Poleg bolj modernih vozil so poenostavile tudi navigacijo.
Poletni mozaik na vrtu Najbolj vroči tedni prinašajo svoje posebnosti ter ponujajo mozaik opravil z bolj ali manj znanimi lepoticami. Skrb zanje še ne pomeni, da se je treba odreči načrtovanemu sproščujočemu oddihu. Vse to ni prav nič težko povezati z dopolnjevanjem vrtnarskih izkušenj. Tu je nekaj aktualnih namigov.
Rudarski kruh preživljal številne družine Bela krajina je za mnoge še vedno skrivnostna slovenska pokrajina, tudi zaradi njene odmaknjenosti. Ujeta je med Gorjance, Kočevski rog, Poljansko goro in mejno reko Kolpo. Ta prelepi belokranjski kraški svet pa je domačinom rezal tanek košček kruha. Življenje v Beli krajini je bilo vedno težko, zaradi slabe prometne povezave je še danes odmaknjena in nekako pozabljena. Kdor jo obišče, je navdušen nad njenimi lepotami, spozna lahko številne naravne, kulturne, zgodovinske in etnološke znamenitosti. Ena takšnih je Muzej rudnika rjavega premoga Kanižarica, ki so ga odprli pred petimi leti, prikazuje pa 140 let premogovništva v Beli krajini. Čeprav je bil to manjši rudnik, je mnogim belokranjskim družinam dajal kruh. V najboljših letih je bilo zaposlenih okrog 400 ljudi.
Zeleni kotički za sprostitev Ko se temperature dvignejo proti tridesetim stopinjam, se niti klima, niti hladne pijače ne morejo kosati s senco dreves. Tudi če nimamo pravega vrta, lahko z malo domišljije, nekaj hitro rastočimi rastlinami in zanimivimi kosi pohištva ustvarimo prijeten kotiček za ohladitev v poletni vročini ali večerno posedanje v družbi kresničk.
Sestavljanka oblačil za počitniški čas Vroči počitniški dnevi vabijo k sproščenosti, barvitosti in udobju. Za skladen moden videz ni nujno, da so modeli iz zadnje ponudbe v trgovini. Pomembno je, da jih med seboj skladno sestavite, modne barve, vzorci in raznoliki dodatki bodo popestrili tudi oblačilo iz pretekle sezone.
Pravilno zalivanje vrta Zalivanju v vrtu pravilno rečemo namakanje, saj je treba tla namočiti dovolj globoko, da rastline ne trpijo zaradi pomanjkanja vode. Več o tehnikah uporabe vode so pripravili strokovnjaki spletnega portala Zeleni svet.
Prijatelji že enajstič skupaj Po lanskem jubilejnem srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Pulju, kjer nam je bilo pošteno vroče, smo lepo vreme naročili tudi za letos. In res smo se s štiridnevnega druženja v Novem Vinodolskem vrnili z nekaj barve in številnimi lepimi vtisi.
Po poti ljubezni Morda boste letošnje poletje obiskali Crikvenico ali celo letovali tam.Če ste tudi ljubitelj pohodništva, lahko združite morske in planinske užitke tako, da se podate na približno osemkilometrsko pohodno turo po »Ljubavni cestici« kot to lahko planinsko pot imenujejo domačini.
S kolesom med Muro in Pesnico Za tiste, ki si boste letošnji oddih privoščili v Banovcih ali kje blizu njih, predlagam krožni kolesarski izlet. Pot je dolga dobrih 50 kilometrov, a tega zaradi lepe pokrajine, mnogih postankov in zanimivosti skorajda ne opazite.
Hotel za žuželke Hotel za žuželke na vrtu je zelo koristen za vzdrževanje ekosistema. Vanj se naselijo divje čebele, ki oprašujejo drevje, predstavlja pa tudi zatočišče za druge koristne živalce. Denimo pikapolonice, ki jedo listne uši, strigalice, ki se prehranjujejo z listnimi ušmi, pršicami in jajčeci insektov, čmrlji, ki so vzdržljivejši od čebel in so spomladi med prvimi opraševalci, morda se vanj zatečejo tudi murni. V večjih hišicah lahko prezimijo celo krastače in po naravni poti »poskrbijo« poskrbijo za polže …
Postojnska jama in Predjamski grad Naš izlet
Pripravljeni na dolgo vožnjo Vsi se še spomnimo časov, ko je bila vožnja na dopust prava avantura, povezana z obveznim znanjem motoroznanstva. Pred odhodom je oče dopolnil pnevmatike, dotočil vodo in s kovinsko palčko preverjal nivo olja v motorju. Med vožnjo je vedno malo s strahom pogledovali proti pokrovu motorja, ali bo kje opazil izdajalski bel dim. Ob poti smo srečevali tiste manj srečne, ki so zmajevali z glavo ob dvignjenem pokrovu motorja, in upali, da bomo srečno prispeli na cilj.
Padce lahko preprečimo Vsak lahko pade, a pri starejših ljudeh so posledice hujše. Kar 30 do 40 odstotkov padcev in vsaj četrtino poškodb starejših ljudi je mogoče preprečiti. V Nemčiji so razvili uspešen program preprečevanja padcev po domovih za starejše.
Družba lahko preživi, če so ljudje solidarni Konec junija je dr. Mateja Kožuh Novak zaključila osemletno vodenje naše najbolj množične civilne organizacije, Zveze društev upokojencev Slovenije. Vedno se je zavzemala za solidarnost, pravičnost in enakopravnost, zadnja leta pa se je še posebej borila za pravice starejših.
Povezovanje starejših strokovnjakov Mnogo starejših ljudi se želi vključevati v različne zaposlitvene, prostovoljske ali druge aktivnosti tudi po upokojitvi, je pokazala raziskava v mednarodnem projektu Sophia, v katerem poleg Skupnosti socialnih zavodov iz Slovenije sodelujejo še partnerji iz Cipra, Španije, Nemčije in Irske.
Civilna družba v pomoč zdravstvu Po strokovni plati se naši zdravstveni delavci zlahka kosajo s tujimi, zaostajamo pa po urejenosti sistema, pri učinkoviti komunikaciji, pa tudi dostojanstva in spoštljivosti v nekaterih naših bolnišnicah ni dovolj, menijo člani Mreže nevladnih organizacij 25x25, ki združuje že več kot 80 tisoč članov
Od paragrafov k platnu in čopiču Vesel je, ko vidi, kako se nekateri po upokojitvi prav razcvetijo, saj začno delati, kar so si vedno želeli. »Mnogi se posvetijo učenju, drugi svojim konjičkom, tretji se ukvarjajo z vnuki, četrti delajo na vrtu, vinogradu, potujejo, postanejo športniki, se družijo s prijatelji, za kar prej niso imeli časa itd.,« je začel Jernej Rovšek, že štiri mandate eden od namestnikov Varuha človekovih pravic, sicer pa pravnik po poklicu. Konec letošnjega leta se bo upokojil.
Ameriški pogled na staranje Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dva ključna problema: rodnost se zmanjšuje, življenjska doba pa podaljšuje. Zato povsod, z večjimi ali manjšimi odpori, daljšajo pokojninsko dobo in predvsem višajo starost pri kateri se bo možno upokojiti. Ekonomisti namreč predvidevajo, da bodo pokojninske blagajne v nekaj desetletjih prazne, če se aktivna delovna doba ne bo podaljšala!
