Št. 11, november 2015
-
Hvaležni za dediščino
Starejši ko smo, bolj nam spomini uhajajo nazaj v otroštvo. In čeprav smo živeli skromno, nekateri tudi trdo življenje, nam spomin naplavlja predvsem lepe slike. Vedno pa so vezani tudi na dobro mamino hrano. Spomnimo se vonja po sveže pečenem kruhu ali dobri enolončnici, ki se je ves dan kuhala na robu štedilnika ali v krušni peči in kako je bila okusna, pa čeprav je bila v njej le sezonska zelenjava z vrta. Danes pojemo preveč predelane hrane in premalo kuhamo preproste enolončnice. Tudi do zemlje nimamo več takšnega odnosa kot včasih, ko je bil skrbno obdelan vsak košček.
Kazalo
Januarja višje pokojnine? Vlada Republike Slovenije je konec septembra sprejela Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije v letih 2016 in 2017 (ZIPRS 1617) in ga po nujnem postopku posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. Navedeni zakon, če bo v predlagani obliki sprejet, ne bo pomembno vplival le na višino in obseg finančnih sredstev državnega proračuna v naslednjih dveh letih temveč, tako kot sedaj veljavni zakon o izvajanju proračunov v letih 2014 in 2015, tudi na raven pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Bralko zanima, ali je homeopatija v Sloveniji že legalna dejavnost in ali lahko pacienti v slovenskih lekarnah dobijo homeopatsko zdravilo? Zanima jo, ali obstaja možnost, da bodo stroških teh zdravil kdaj kriti s strani zdravstvenega zavarovanja?
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dohodki pokojninske blagajne rastejo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je, kot je na oktobrski seji ugotovil Svet Zavoda, v letošnjem prvem polletju posloval uspešno. Prihodki so bili celo nekoliko višji od odhodkov. Po oceni naj bi poslovno leto 2015 zaključil z uravnoteženimi odhodki in prihodki v višini okrog 4 milijarde 996 milijonov evrov, to je za 0,2 odstotka manj kot je bilo predvideno s finančnim načrtom. Spodbudno je, da je v porastu najpomembnejši vir pokojninske blagajne, to je prispevek zavarovancev in delodajalcev.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
Ženske prejemajo nižje pokojnine kot moški Ne le sedanja zakonska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč tudi ureditve,veljavne v preteklih obdobjih, so zagotavljale tako imenovano pozitivno diskriminacijo žensk pri odmeri starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Odraža se v za njih ugodnejših lestvicah za odmero teh pokojnin kot veljajo za moške. To zagotavlja in je zagotavljalo ženskam višje pokojnine, če so bile odmerjene za enako dolgo pokojninsko dobo od enakih pokojninskih osnov kot moškim. Kljub taki sistemskim prednostim, ki niso zanemarljive, pa se te ne odražajo tudi v statističnih podatkih o ravni povprečnih pokojnin, izplačanih glede na spol prejemnikov pokojnin. Ženske prejemajo v povprečju nižje pokojnine kot moški.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz Po pomoč je prišla šestinšestdesetletna naročnica. Pred tremi leti je začela doživljati panične napade, najprej občasne, potem pa vedno pogostejše. Zdravnica ji je predpisala antidepresive, ki jih je jemala do letošnjega poletja. Jeseni so se napadi ponovili, zato se je odločila poiskati mojo pomoč, saj se zaveda, da tablete omilijo simptome, ne pozdravijo pa vzroka, zakaj se je vse skupaj sploh začelo. Sedaj živi v stalnem strahu, kdaj se bo napad ponovil, zaradi česar jo je strah gneče, zaprtih prostorov, celo avto si ne upa več voziti sama. Svojci je ne jemljejo resno, saj menijo, da je samo preveč živčna in vidi strahove, kjer jih ni.
Tudi po udaru strele se ne boji neviht Vera Vardjan iz Velikega Nerajca v Beli krajini je zares posebna ženska. Prestala je že marsikatero življenjsko preizkušnjo, doživela pa je tudi udar strele in le po čudežu preživela.
V pokoju uresničuje svoje poslanstvo Anton Križ iz Dolge vasi pri Kočevju bo prihodnji mesec star 74 let, že od svojega 55. leta starosti pa je upokojen. Prav čas upokojitve pa je tudi tisti, ko se je Anton lahko končno v celoti posvetil tistemu, za kar bi lahko rekli, da je bil pravzaprav tudi rojen – kiparjenju.
Štiri generacije družine Zelenko Letošnje leto je za Karla Zelenka leto okroglih obletnic – bil je star 90 let, pred petdesetimi leti pa je nastalo tudi mesto umetnikov v Grožnjanu, ki ga je – kot takratni predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov – tudi sooblikoval. Ob jubileju so na razstavi slovenskih umetnikov v Grožnjanu zajete tri generacije družine Zelenko, saj sta ob mami – kiparki in keramičarki – Sonji Rauter Zelenko in Karlu Zelenku, tej umetnosti predana tudi sin Rok, hčerka Nina ter vnuki.
Raziskovalka ljudskih pesmi in balad Etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer spada med tiste raziskovalce ljudskega pesništva, ki so se najbolj zapisali v slovensko zgodovino. Bila je cenjena doma in v tujini. Zapustila je obsežno delo: več kot 20 knjig in več kot 200 razprav v slovenskem in drugih jezikih, namenjenih strokovnjakom in širšemu bralstvu.
Knjižne redkosti v Nazarjah Frančiškanski samostan Nazarje hrani v svoji knjižnici zgodovinsko pomembne knjige. Umetniško ter zgodovinsko pomembni sta tudi tamkajšnji loretska kapela in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja.
Jurčič in kultura povezujeta Muljavce Razglednica s štirimi sličicami je nastala ob otvoritvi prvotne muljavske šole, ki so jo v bližnjem Polju (danes zaselku v sosednji vasi Bojanji Vrh) 15. septembra 1910 odprli v prenovljeni domačiji Zgornji Tiček. Z nje je bil doma Frančišek Špendal, župnik v Tržiču, ki jo je »le za namen šole« po zelo ugodni ceni prodal občini Muljava, v imenu katere je pogodbo o nakupu podpisal župan Ignacij Špendal. Ta je živel na Polju pri Muljavi št. 10, pri Spodnjem Tičku, kamor je poleg kmetije spadala tudi Tičkova gostilna, ki jo vidimo na zgornji levi fotografiji.
Kaj nam prinaša eZdravje Papirnati recepti za zdravila se z novembrom delno poslavljajo. Nadomeščajo jih elektronski.Za pregled pri specialistih pa že prihodnje leto ne bomo več potrebovali papirnatih napotnic. Pozanimali smo se, katere spremembe prinaša t.i. eZdravje.
Juha za zdravje, parklji za mladost V mladosti sem zaradi bolezni pojedla ogromno domače kurje juhe. In prepričana sem, da mi je pomagala. Ker smo bili doma revni, za boljše kose mesa ni bilo denarja, zato smo radi jedli svinjske parklje . Danes bi se ob parkljih marsikdo namrdnil …
Miklavž ne peče le piškotov Kadar se decembra večerno nebo obarva rožnato, pravijo, da Miklavž piškote peče. Te potem angelčki natresejo v peharčke na tisti težko pričakovani večer. Velikokrat se poleg piškotov v njih znajdejo še medeni ali kvašeni parkeljni, ki jih imamo vsi zelo radi. Ker smo po malem vsi Miklavževi pomočniki, ni napak, če se dela lotimo doma.
Kape, klobuki, šali, rokavice Modni dodatki predstavljajo piko na i naši garderobi. Z njimi hitro barvno ali stilsko posodobimo plašč, vetrovko ali zimsko bundo. Pomembno je, da jih uskladimo z drugimi oblačili in dodamo modni pridih sezone. Še toliko bolj nam pridejo prav v zimskem času, saj si z njimi pred mrazom zavarujemo glavo, vrat in roke.
Ne slišim dobro … Kot ugotavljajo strokovnjaki, se ljudje veliko laže sprijaznimo s slabšanjem vida kot pa sluha. Ko ugotovimo, da ne vidimo več dobro, se – kakor hitro je le mogoče – odpravimo k okulistu in si priskrbimo očala. A ko začne pešati sluh, je drugače. Četudi se marsikomu dozdeva, da ljudje okoli njih zadnje čase ne govorijo dovolj glasno in razločno, da v družbi pogosto ne ujame niti pogovora ali preslišijo bistvo ravnokar povedane šale, težav s sluhom ne bo zaznal (ali priznal), dokler ga na to ne opozorijo drugi.
Moč, ravnotežje, hitrost, spretnost in še kaj Krajši dnevi jesensko-zimskega obdobja nas prisilijo, da se rekreativnim vajam bolj posvečamo v zaprtih prostorih. V daljših večerih se je prav prijetno pozabavati z vajami, ki bodo okrepile predvsem vaše noge in kolena, izboljšale ravnotežje in tudi hitrost ter spretnost, za povrh pa v vaš dom pri vadbi v paru vnesle tudi nekaj smeha in veselja.
KO NE ZMOREMO SAMI Večina ljudi si želi, tudi ko hudo zbolijo ali ostarijo, ostati v domačem okolju, ki jim je ljubo in se v njem tudi najbolje znajdejo. V razširjeni družini se družinski člani običajno dogovorijo, kdo in kdaj bo prevzel za svojca, da ne bi breme padlo le na enega. Težje je seveda tistemu, ki živi sam ali pa zakoncema, ki nimata svojcev oziroma ti živijo daleč. Takrat ne gre brez zunanje pomoči.
Prehranski zavezniki vsakega moškega Rak prostate je eden od pogostejših rakov pri moških. Ni povsem jasno, kaj ga povzroča, vendar tveganje zanj narašča s starostjo in debelostjo, predvsem pa je večje, če se bolezen pojavlja v družini. Sami k varovanju lahko najbolj pripomoremo z redno telesno dejavnostjo in zdravo prehrano. Med različnimi živili lahko moški najde kar nekaj zaveznikov, ki mu pomagajo v skrbi za ohranjanje zdrave prostate.
Kdor išče, ta najde pot Janji Martinc iz Kort pri Izoli ne bi nikoli prisodili 75 let. Že več kot pet let prepeva v Ženskem pevskem zboru Korte, pri sedemdesetih se je vpisala tudi v tečaj angleščine, pa ne le to, odločila se je tudi, da se nauči igrati na kitaro. S stilsko spremembo pa je želela presenetiti svojega precej mlajšega partnerja.
Bolečine v sklepih Mišice, tetive, vezi, hrustanec in kost, vsak po svoje prispevajo, da sklepi delujejo tekoče in dobro prenašajo težo. Ko mišice oslabijo in se hrustanec obrabi, tekočega delovanja ni več. Oglašati se lahko začne bolečina.
Gibanje varuje srce Študije so pokazale, da je pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, ki so vključeni v programe rehabilitacije, v primerjavi z bolniki, ki vanje niso vključeni, petletna umrljivost manjša kar za 25 do 46 odstotkov, za tretjino manj je tudi ponovnih infarktov. Rehabilitacija je doživljenjska, začne pa se že v bolnišnici takoj po infarktu ali operaciji. Ključno je, da v vsa družina spremeni dosedanji življenjski slog, zlasti prehranjevalne in gibalne navade.
V sozvočju z zemljo, človekom in vesoljem Meta Vrhunc nas neutrudno uči, da hrana ni le substanca, ampak tudi energija. In da je energija substanci nadrejena. Pred dvajsetimi leti, ko se je vrnila iz Nemčije v Slovenijo, je začela glasno govoriti o antropozofiji, o biodinamičem kmetovanju oz. gospodarjenju, o sozvočju s kozmosom in zemljo in ne nazadnje – o sozvočju z nami samimi.
Rojaki rišejo drzno avtomobilsko prihodnost Prvi vtis, ko predstavijo nov model avtomobila nam zagotovo pusti njegova oblika.Biti oblikovalec serijskih avtomobilov je zahtevna naloga. Ne gre zgolj za to, da avtomobil nariše, vsaka ideja se preračuna v strošek, saj v končni fazi ni vseeno, koliko bo avtomobil stal.Avtomobil mora ustrezati tudi vsem varnostnim in okoljskim zahtevam, oblika pa med drugim določa maso in vozne lastnosti.
Pliska – ptica, ovca ali riba? Ime Pliskovica me je še najbolj spominjalo na nekaj v povezavi z morjem. In ja, našel sem jo na Primorskem. Natančneje na Krasu. Imenuje pa se po pticah, belih pastiricah, katerim pravijo pliske, ker z repom udarjajo po tleh. Pliske so poimenovali tudi najbolj živahne ovce v čredi. In ker je bilo ovčarstvo nekoč tod najbolj pomembna kmetijska dejavnost, je dobil kraj ime Pliskovica.
Nadstandardna zdravstvena zavarovanja Z višanjem starosti ljudje postajajo bolj ranljivi za pojav različnih bolezni in nasploh za zdravstvene tegobe. Čeprav so upokojenci zdravstveno zavarovani, pa je dejstvo, da vedno bolj prazna zdravstvena blagajna ne omogoča več zdravljenja vseh težav, ki prežijo na njih. Vedno več zdravil je na voljo le v samoplačniški obliki, enako velja za številne zdravstvena preglede, posege ali operacije. Ko se bolezen pojavi, se zato marsikateri posameznik znajde v nezavidljivem položaju, ko si zdravljenja enostavno ne more privoščiti, saj zanj nima dovolj denarja.
Bodika, lobodika in druge zimzelene rastline Večina vrtnega rastlinja je v zadnjih pripravah na počitek, za nami so spominski dnevi na naše prednike, barvitost listja počasi izgineva in v vrtu je več mokrote in sence. Toda navzlic vsemu november ponuja mnogo lepote in še več ustvarjalnih aktivnosti, ki so vpete v ta letni čas. Zimzeleni listavci s v našem podnebju v manjšini tudi po vrtovih, zato jih morda cenimo nekoliko bolj kot drugo rastlinje. Nekatere velja posebej omeniti, saj je še vedno čas, da si jih posadimo, če to koga zamika.
Spravilo vrtnin in shranjevanje v kleteh Vse do prvega mraza pobiramo in shranjujemo radič, zelje, glavnati ohrovt. Posebno pozornost moramo zato nameniti optimalnemu času spravila in primerno urejeni kleti. Shranjujemo samo zelenjavo, ki nima znakov glivičnih okužb in posebno pozornost namenimo tudi kontroli skladiščnih škodljivcev med katerimi prevladujejo miši in podgane.
Ko pride čas za slovo Življenje ni večno in pride čas, ko se moramo posloviti tudi od svojega pasjega prijatelja.Za marsikoga od nas je to srečanje s smrtjo, ki nas nekako doleti in smo nanjo po navadi popolnoma nepripravljeni. Ker se vprašanje življenja in smrti dotika najglobljega v nas, ob tem nehote privrejo na površje vsi naši strahovi, predsodki, morda boleči spomini in že nas preplavi val močnih čustev, nad katerimi smo včasih še sami presenečeni.
Kdaj saditi sadno drevje Stari rek pravi »jeseni posajeno, leto pridobljeno«. Ali je res tako? Mogoče je to priporočilo sicer malce pretirano, zagotovo pa je v njem dosti resnice. Jeseni vsekakor ne smemo pozabiti na založno gnojenje, ki omogoči rastlini v pomladnih dneh hiter dostop do hranil ob začetku vegetacije.
Ljubiteljska kultura – vzor medgeneracijskega sodelovanja Skoraj vsak med nami lahko v sorodstvu najde kakšnega godca, amaterskega igralca ali ljudskega pesnika. In kako že pravijo: trije Slovenci – pevski zbor!?Kulturno delovanje ima med Slovenci dolgo tradicijo, nekaterim pomeni prijetno preživljanje prostega časa, drugim pa že kar način življenja. To je tudi eno od področij, ki najbolj množično in najprisrčneje združuje ljudje različnih starosti in izobrazbe.
Svet kristalov Swarovski in očarljiv Innsbruck
Hiše veselja in ustvarjalnosti Tudi letos je bila ena od rdečih niti Festivala za tretje življenjsko obdobje krepitev sodelovanja med generacijami. Da bi spodbudili tudi druge, so na okrogli mizi predstaviliizkušnje treh medgeneracijskih centrov iz različnih koncev Slovenije, ki so nastali v zadnjih letih.
Uspešnega podjetja ni brez dobrih sodelavcev Novomeška farmacevtska družba Krka je eno najuspešnejših slovenskih podjetij, ki je znana tudi po spoštljivem odnosu do svojih upokojencev. Generalni direktor Krke Jože Colarič poudarja, da razvoja in napredka podjetja ni brez dobrih sodelavcev.
POISKALI SMO ODGOVOR Prejeli smo dve vprašanji naših bralcev (naslova hranimo v uredništvu) o ponovni odmeri višine pokojnin. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je bila zakonodaja v neskladju z ustavo, ker pri odmeri pokojnin niso bili upoštevani deli plač, ki so bili namenjeni za notranji odkup delnic v nekaterih podjetjih. Bralec odločitev, da ne morejo dobiti razlike tudi za nazaj, šteje kot neustavno. Marsikdo, med njimi tudi on, je prenizko pokojnino prejemal desetletje in več.Bralka pa želi izvedeti, koliko upokojencem in upokojenkam je bila pokojnina že na novo odmerjena ter kdaj bodo dobili odgovor tisti, ki so poslali vlogo v roku, pa ga doslej še niso prejeli.
Nujno je učinkovito in hitro ukrepanje Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov 21. stoletja. Razveseljivo dejstvo pa iz različnih razlogov prinaša tudi povsem nove skrbi. Kako se odzvati na državni in osebni ravni? Naša država bo po projekcijah že leta 2030 imela enega najstarejših prebivalstev.
Nagrajenci oktobrskih nagradnih iger
Najlepša starost je v Švici Mednarodna organizacija HelpAge International je septembra objavila že tretjo primerjalno sliko staranja v posameznih državah. Skupaj je poročilo zajelo 96 držav, v katerih tri leta merijo realno stanje starajočega se prebivalstva. Po zbranih podatkih je starost najbolje preživljati v Švici. Slovenija se je znašla na 26. mestu, soseda Hrvaška pa na 61.
Prilagoditev delovnih mest za starejše delavce Varnost je za fiziološkimi potrebami druga najpomembnejša potreba, čeprav v vsakdanjem življenju pogosto ni tako. Ko vprašamo slovenske delavce o razmerah in zadovoljstvu pri delu, izvemo, da varnost zaposlitve upada, upada pa tudi raven zadovoljstva. Delavci čutijo vse več stresa, psihičnih obremenitev in celo nasilje pri delu. Vse to in spremenjene družbene razmere, ko se povečuje število starejših delavce, predstavlja za stroko varnost pri delu nove izzive.
Živahno, ustvarjalno, a tudi polemično Festival za tretje življenjsko obdobje, že 15. po vrsti, je ponovno dokazal, da je osrednja prireditev, ki skrbi za krepitev medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, ter da je prostor ustvarjanja boljših stikov vseh nas, je bilo slišati ob zaključku tridnevnega dogajanja -ravno na dan starejših, 1. oktobra. Zagotovo pa mnogi obiskovalci redno hodijo na festival, da izvedo kaj novega in koristnega, pa tudi, da se razvedrijo in srečajo stare znance.
Navdušeni nad pokrajino in prijaznimi ljudmi
Gradili smo, kot da bomo vedno mladi Pred več desetletji smo se vselili v novo hišo. Ko je bila prvič na obisku moja mama, je hvalila, da je lepa, nato pa dodala: Postarati pa se ne boš smel! Vprašujoče sem jo gledal, češ, kaj misli, zato je dodala: Stopnic je veliko.Poleg stopnic otežujejo življenje v starosti tudi visoke kopalne kadi, pragovi, preozka vrata. Raziskava 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je opozorila na te ovire za samostojno staranje doma. V bodočem nacionalnem sistemu dolgotrajne oskrbe moramo slediti evropskim sosedom tudi z ozaveščanjem o prilagajanju stanovanj za starost in z javno pomočjo pri tem.
