Postal bi rad samostojni podjetnik

Bralcu v bližnji prihodnosti poteče denarno nadomestilo, do upokojitve pa mu po zdaj veljavnih upokojitvenih pogojih manjkajo še dobra tri leta. Razmišlja, da bi odprl svoj s. p., zato ga zanima, kakšen je strošek zavarovanj in kolikšne so članarine zbornicam. Zanima ga tudi, ali bi morda lahko uveljavljal kake ugodnosti.

Novi pokojninski zakon ZPIZ-2 pozna določene ugodnosti za tiste, ki se prvič v odločijo za samostojno pot. Tako je s. p. v prvih 12 mesecih poslovanja oproščen plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 odstotkov zneska prispevka, v naslednjih 12 mesecih pa v višini 30 odstotkov. Po izteku dveh let pa s.p. plačuje prispevke od zavarovalne osnove, ki je odvisna od doseženega dobička s.p. v prejšnjem letu. Trenutno znašajo polni prispevki od najnižje zavarovalne osnove za vse štiri vrste socialnih zavarovanj 316,86 €. Članstvo pa ni več obvezno ne v obrtno-podjetniški ne v gospodarski zbornici, so pa zagotovo veseli vsakogar, ki se odloči za prostovoljno včlanitev in si tako lahko pridobi kar precej ugodnosti.

Bralec piše, da ima manjše podjetje s štirimi zaposlenimi. Kdaj pa kdaj pa se na hitro pojavijo potrebe po dodatnem delu. Zanima ga, ali lahko na zakonit način vključi v delovni proces kot pomoč svoje družinske člane in kako je s sosedsko pomočjo.

Kratkotrajno delo Bralec piše, da ima manjše podjetje s štirimi zaposlenimi. Kdaj pa kdaj pa se na hitro pojavijo potrebe po dodatnem delu. Zanima ga, ali lahko na zakonit način vključi v delovni proces kot pomoč svoje družinske člane in kako je s sosedsko pomočjo. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se, razen nekaterih izjem, ki zadevajo osebno dopolnilno delo, uporablja od 18. avgusta 2014. Dodatno je razširil krog ožjih družinskih članov, ki lahko prek t.i.

Malica pri polovičnem delovnem času

Bralec namerava delavca zaposliti za polovičen delovni čas. Zanima ga, koliko odmora in malice bi mu šlo in koliko mu mora povrniti za malico ter za  prevoz na delo?
Delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, je upravičen do odmora v sorazmerju s polnim delovnim časom, torej mu gre v konkretnem primeru 15 minut odmora. Do odmora  je upravičen iz štiriurne delovne obveznosti in nikakor ne šele po  izteku štirih ur. Zakon o delovnih razmerjih -  ZDR-1 -  v 154. členu določa celo to, da se odmor lahko izrabi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Takemu delavcu gre tudi celotno povračilo stroškov za prehrano ter za prevoz.