Prehrana

Nasvetov o prehrani še nikoli ni bilo toliko in hkrati še nikoli niso bili tako nasprotujoči. En dan je superživilo na naslovnicah, naslednji dan je isti izdelek na seznamu prepovedanih. Zato so dogodki, na katerih strokovnjaki razblinjajo dvome, zelo pomembni.

Tako je bilo na večeru Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem na temo Prehrana – med znanostjo, mnenji in miti, na katerem je izr. prof. dr. Nina Mohorko, biokemičarka in doktorica znanosti, govorila o razkrinkavanju mitov, ki nam krojijo krožnik, ter praktičnih namigih, kako prepoznati verodostojne informacije. Kot pravi, obstaja močna povezava med prehrano in možgani. »Največ energije potrebujemo za delovanje možganov, saj so zelo kompleksen del našega telesa. V možganih imamo mehanizem, ki usmerja, koliko energije moramo vnesti v telo za njegovo vzdrževanje in gibanje. To je homeostatski sistem. Imamo pa tudi hedonistični sistem, zaradi katerega hrano zaužijemo, tudi če nismo več lačni. Težava sodobnega sveta je, da smo nenehno priklopljeni na neki vir energije, torej konzumiranje hrane, posledica pa je debelost. Tolažimo se s hrano, česar v preteklosti niso poznali.«

GIBANJE

Pred kratkim mi je znanka povedala, da se je doslej vedno poškodovala pri rekreaciji. Ker ob pogovorih z ljudmi pogosto slišim prav to, menim, da je občasne rekreativce koristno opozoriti na pomen vzdrževanja gibljivosti. Ta je z leti vse pomembnejša tudi za osnovno gibanje in s tem ravnotežje. Če vaje za gibljivost izvajate pravilno, izboljšujete moč celotnega telesa.

Izkušnje potrjujejo, da starejši ko smo, več vaj za gibljivost potrebujemo. Pomembno je, da si zanje vzamemo dovolj časa ter v telesu začutimo mehkobo in prožnost.

Prehrana

Gibalni ali motorični sistem vključuje kosti kot ogrodje ter mišice in kite, ki delujejo skupaj, prepleteno in usklajeno. Le zaradi takega sodelovanja med kostmi, hrustancem, mišicami in kitami se lahko premikamo, upogibamo, plešemo in skačemo. Z gibanjem se posamezni deli telesnega ogrodja nenehno podmazujejo, podobno kot mehanski stroji.

Elementi gibalnega sistema imajo tudi dodatne naloge: kosti so na primer zaloga kalcija, fosforja in drugih mineralnih snovi, ki se po potrebi sproščajo v kri in druge dele telesa. V krvi mora biti stalna količina kalcija, sicer bi življenjski procesi zastali. Kosti so nekakšno vmesno skladišče. Mišice pa s krčenjem in raztezanjem proizvajajo toploto in grejejo telo. Če redno obremenjujemo telo, povečujemo maso kosti in mišic, ki se krepijo. Kosti dobijo večjo gostoto, so bolj trdne in zmanjša se nevarnost za zlome. Sklepi so bolje prekrvljeni, kar zmanjša njihovo obrabo. Pri neaktivnosti ali pomanjkanju obremenitve začneta kostna in mišična masa upadati. Spodbujanje telesne dejavnosti pozitivno vpliva tudi na naše duševno počutje. Zmanjšajo se stres, strahovi, nevarnost depresije in duševna utrujenost, poveča pa se zadovoljstvo.

Zdravje 

Na mednarodni konferenci Demenca danes: izzivi in rešitve, ki jo je organizirala Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci, so ugledni domači in tuji strokovnjaki predstavili inovativne pristope pri delu z osebami z demenco ter načine, kako lahko lokalne skupnosti prispevajo k vključenosti obolelih.

V Evropi in svetu hitro narašča število obolelih za demenco. Lani so jo tako države članice Združenih narodov uradno priznale kot najbolj razširjeno nenalezljivo kronično bolezen. Angela Bradshaw, namestnica izvršnega direktorja Alzheimer Europe, je poudarila, da je v Evropi 19 držav sprejelo strategijo za njeno obvladovanje. Vlade je treba spodbujati k zagotavljanju sredstev za preprečevanje in raziskovanje bolezni, saj je mogoče kar 45 odstotkov demence preprečiti, vendar ne povsod enako.

Med starejšimi naraščajo težave z depresijo, anksioznostjo, upadom kognitivnih sposobnosti, osamljenostjo in zasvojenostjo, ki je, kot so ugotavljali strokovnjaki na posvetu Gerontološkega društva Slovenije, pri njih pogosto spregledana. S tem področjem se v Sloveniji ukvarja zelo malo strokovnjakov, saj je večina pozornosti namenjena mladim in aktivni populaciji.

Tako kot v drugih življenjskih obdobjih je tudi v starosti najpogosteje zlorabljen alkohol. Mnogi v pokoju nadaljujejo z vzorcem pitja, kot so ga imeli, nekateri pa piti začnejo prav v tem obdobju ali ga povečajo. S starostjo pride do številnih življenjskih sprememb: upokojitev, ki je še posebej stresna, če ni prostovoljna, izguba pomembnih ljudi, tudi partnerja, sprememba okolja, travmatični dogodki, socialna izolacija in zdravstvene težave. Otroci se odselijo in mnogi, ki si ne poiščejo družbe, so osamljeni, zato je  težave zaradi pitja...

Prehrana

Kadar želimo podkrepiti svoje poželenje po sladkem, hudomušno tu in tam rečemo, da nam je »padel cuker«. A nam včasih res primanjkuje sladkorjev. Ne tako redko.

Pomanjkanje sladkorja v krvi ali hipoglikemija poznajo sladkorni bolniki. Gre za moteno oskrbo z glukozo, kar je precej neprijetno stanje, ki se mu poskušajo izogniti. Več manjših obrokov in skrbno spremljanje sestave obroka sta zelo pomembna, kar pa je tudi zelo koristen nasvet za vse nas, ki nismo sladkorni bolniki. Na srečo je zelo opazen znak, da je nekaj narobe, prav lakota. Kdor je ne občuti, naj se tega občutka (znova) priuči. Kasneje se hitro pojavijo tudi vrtoglavica, razbijanje srca, občutki tesnobe, motnje govora in vida, pri bolnikih pa se stanje lahko krepko in življenjsko ogrožajoče zaplete.