Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijunij '26Nasveti
SVETUJEJO VAM
OBLAČENJE IN SLAČENJE PO MOŽGANSKI KAPI
Bralka doma skrbi za moža po možganski kapi. Zaradi slabše gibljivosti in oslabelosti ene strani telesa potrebuje pomoč pri oblačenju in slačenju. Zanima jo, kako lahko možu pomaga, da bo to opravilo zanj manj naporno, ob tem pa opaža tudi, da mu pogosto zatekajo noge.
Oblačenje in slačenje nista le vsakodnevni opravili, ampak tudi priložnost za ohranjanje gibljivosti, samostojnosti in dobrega počutja. Z nekaj prilagoditvami lahko ta aktivnost postane lažja, varnejša in manj stresna za oba. Pomembno je, da si za vsako opravilo vzamete dovolj časa, ga izvajate mirno ter moža spodbujate, da sodeluje po svojih zmožnostih. Svetujem, da izberete udobna, mehka in dovolj široka oblačila, ki ne tiščijo ali ovirajo gibanja. Primernejša so oblačila z večjimi gumbi, zadrgami ali ježki, saj bo oblačenje precej lažje.
Mednarodni svetovalni dan z nemškimi strokovnjaki
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki nemškega pokojninskega zavarovanja (DRV) organizira mednarodni svetovalni dan.
Strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 16. junija, in sredo, 17. junija 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84. Svetovanje je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine ter tistim, ki so ali so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini. Potekalo bo od 9. do 17. ure.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
DENARNO NADOMESTILO
Podjetje se prestrukturira, zato bralec pričakuje odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Zanima ga, do kolikšnega denarnega nadomestila bi bil upravičen na Zavodu za zaposlovanje, kjer še ni bil, in za koliko časa. Pri starosti 52 let ima 26 let delovne dobe.
Prvi pogoj za priznanje denarnega nadomestila je, da delavcu ne preneha delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi ter da ima zadostno zavarovalno dobo, in sicer najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
DELNA POKOJNINA IN INTERVENTNI ZAKON
Zavarovanka je leta 2024 izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar je ostala obvezno zavarovana za sedem ur dnevno in se delno upokojila. Za to se je odločila, ker je bila v tem letu izvedena redna uskladitev pokojnin v višini 8,8 odstotka, ki bi se ji ob upokojitvi upoštevala. Zanima jo, ali interventni zakon predvideva varovalke za obstoječe zavarovance, ki imajo pravico do delne pokojnine ob upokojitvi.
Zavarovanka pravilno ugotavlja, da je bil maja v Državnem zboru RS sprejet Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki med drugim posega tudi na področje pokojninskega sistema. Ob pisanju tega odgovora zakon še ni začel veljati, saj še ni bil objavljen v Uradnem listu, vendar je pomembno poudariti predvideno novost. Po ZIURS se črta institut izplačila dela pokojnine ter na novo ureja institut dvojnega statusa in izplačila stotih odstotkov pokojnine, možnost delne pokojnine pa se ohranja le še za zavarovance, ki bodo izpolnili...
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijunij '26Zdravje
PREVENTIVNO JEMANJE ASPIRINA
84-letna gospa je pred dvajsetimi leti začela preventivno jemati aspirin. Pred petimi leti so na ultrazvoku vratnih arterij ugotovili, da ima 60-odstotno zožitev, in ji predpisali jemanje statinov. Pred mesecem je opazila večjo podkožno krvavitev po manjšem udarcu, kasneje krvavitev pri umivanju zob, pred desetimi dnevi pa močnejšo krvavitev iz nosu. Prenehala je jemati aspirin. Sprašuje, kaj naj stori zdaj. Ni prebolela srčnega infarkta ali možganske kapi in nima bolezni arterij nog. Njen krvni tlak je normalen, sladkorne bolezni nima, prehranjuje se zdravo, vsak dan telovadi in hodi.
Kdaj in v kakšnih zneskih bo izplačan letni dodatek za 2026
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine
Novela ZPIZ-2O, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2026, je posegla v številne institute sistema pokojninskega zavarovanja, tudi v pravico do letnega dodatka. Pri pregledu izvajanja letnega dodatka po ZPIZ-2 ugotavljamo, da se ni nikoli izvajal tako, kot je bilo zapisano, saj sta njegovo višino in pogoje določala vsakokratni Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. To pomeni, da pri tem institutu ni pravne predvidljivosti in je lahko določen poljubno.
V zadnjih letih se je letni dodatek, ne glede na veljavni sistemski predpis, ki je izplačilo letnega dodatka določal v dveh višinah, odvisnih od predpisanega odstotnega razmerja do najnižje pokojninske osnove, izplačeval v petih razredih za uživalce pokojnin oziroma treh razredih za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Višje zneske letnega dodatka so prejeli uživalci nižjih pokojnin oziroma nadomestil in obratno, s čimer sta se zagotavljala boljši gmotni položaj prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil ter večja socialna varnost. Tako je pri pravici do letnega dodatka v ospredje stopil socialnovarstveni namen, kar povzema tudi sistemska ureditev, ki jo prinaša novela ZPIZ-2O.
Interventni zakon bi oslabil pokojninsko blagajno
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine
Predlog zakona o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije je svet Zpiza obravnaval na seji 7. maja. Pobudo za obravnavo so dali sindikalni predstavniki, seje pa se niso udeležili predstavniki delodajalcev, zaradi česar so bili drugi glede na pomembnost teme ogorčeni. Predlog zakona namreč posega v deset drugih zakonov, večinoma sistemskih, s področja socialne varnosti in financ, torej gre za omnibus zakon.
V razpravi so udeleženci kritično ocenili, da se tak zakon sprejema po tako hitrem postopku, brez možnosti širše javne in strokovne razprave, ki bi bila glede na predlagane ukrepe nujna in utemeljena. Menili so, da ne gre za interventne ukrepe in da za to tudi ni nobene podlage, še zlasti ne za sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je pred kratkim doživel reformo z ZPIZ-2O. Poudarili so še, da ni mogoče objektivno ugotoviti, kakšne bodo finančne posledice sprejema tega zakona. Ocene predlagateljev zakona se bistveno razlikujejo od drugih, pri tem pa so posebej opozorili na ocene Zpiza in Vlade RS. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se proračunski primanjkljaj, ki že zdaj ni majhen, povečal še za milijardo evrov. Poudarjeno je bilo, da naj bi predlagani ukrepi koristili predvsem kapitalu oziroma ozkemu krogu upravičencev posameznih kategorij zavarovancev ali upokojencev, ne pa večji blaginji prebivalcev.
-
Dobro je vedetijunij '26Starejši
Prihodnost starejših v spreminjajoči se Evropi
Konec aprila je v Københavnu potekala mednarodna konferenca Evropske zveze starejših EURAG z naslovom Skupaj za enakost, sodelovanje in dostojanstveno življenje v starosti.
Dogodek je združil predstavnike upokojenskih organizacij iz 17 držav, od Avstrije do Ukrajine, ter ustvaril dragocen prostor za primerjavo praks, izmenjavo pogledov in razmislek o prihodnosti starejših v hitro starajoči se Evropi. V imenu Zdusa sta se je udeležili predsednica Zdenka Jan in generalna sekretarka Andreja Gorše Lotrič.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetijunij '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
IZPLAČILO POKOJNINSKIH BONOV
Bralec je skupaj z ženo leta 2000 kupil pokojninske bone. Letos se je zakon spremenil tako, da je ta sredstva mogoče dvigniti tudi v enkratnem znesku. Bralčeva žena je nekaj dni po uveljavitvi spremembe zakona umrla, še preden je uveljavila pravico, zato je namesto nje poskušal upravičenje uveljaviti bralec kot njen mož in dedič, vendar so na zavarovalnici izplačilo zavrnili, ker je žena umrla. Bralec se zaradi tega počuti zelo opeharjenega, saj sta v bone vložila precej svojih sredstev.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedetijunij '26Nasveti
Svetujejo vam
MOČ POZITIVNE NARAVNANOSTI
Ste se kdaj vprašali, zakaj prodajalec enega kupca pozdravi z živahnim: »Gospod, s čim vam lahko postrežem?«, drugega pa spregleda? Zakaj moški pridrži vrata eni ženski, drugi pa ne? Zakaj pozorno prisluhnemo enemu človeku, drugemu pa ne?
Kako si to razložiti? Odgovor se skriva v eni sami besedi: prepričanje. Drugi v nas vidijo to, kar vidimo sami v sebi. Deležni smo natanko takšnega obravnavanja, kot globoko v sebi verjamemo, da si ga zaslužimo. Kdor o sebi meni, da je manjvreden, je manjvreden, ne glede na svoje dejanske sposobnosti. Če se človek tako počuti, tudi tako deluje, in nobeno pretvarjanje ne more dolgo skriti njegovega temeljnega občutka. Človek, ki verjame, da je nepomemben, tudi je nepomemben.
