Pokojnine
Mednarodni svetovalni dan z nemškimi strokovnjaki
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki nemškega pokojninskega zavarovanja (DRV) organizira mednarodni svetovalni dan.
Strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 16. junija, in sredo, 17. junija 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84. Svetovanje je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine ter tistim, ki so ali so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini. Potekalo bo od 9. do 17. ure.
Kdaj in v kakšnih zneskih bo izplačan letni dodatek za 2026
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine
Novela ZPIZ-2O, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2026, je posegla v številne institute sistema pokojninskega zavarovanja, tudi v pravico do letnega dodatka. Pri pregledu izvajanja letnega dodatka po ZPIZ-2 ugotavljamo, da se ni nikoli izvajal tako, kot je bilo zapisano, saj sta njegovo višino in pogoje določala vsakokratni Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. To pomeni, da pri tem institutu ni pravne predvidljivosti in je lahko določen poljubno.
V zadnjih letih se je letni dodatek, ne glede na veljavni sistemski predpis, ki je izplačilo letnega dodatka določal v dveh višinah, odvisnih od predpisanega odstotnega razmerja do najnižje pokojninske osnove, izplačeval v petih razredih za uživalce pokojnin oziroma treh razredih za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Višje zneske letnega dodatka so prejeli uživalci nižjih pokojnin oziroma nadomestil in obratno, s čimer sta se zagotavljala boljši gmotni položaj prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil ter večja socialna varnost. Tako je pri pravici do letnega dodatka v ospredje stopil socialnovarstveni namen, kar povzema tudi sistemska ureditev, ki jo prinaša novela ZPIZ-2O.
Interventni zakon bi oslabil pokojninsko blagajno
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine
Predlog zakona o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije je svet Zpiza obravnaval na seji 7. maja. Pobudo za obravnavo so dali sindikalni predstavniki, seje pa se niso udeležili predstavniki delodajalcev, zaradi česar so bili drugi glede na pomembnost teme ogorčeni. Predlog zakona namreč posega v deset drugih zakonov, večinoma sistemskih, s področja socialne varnosti in financ, torej gre za omnibus zakon.
V razpravi so udeleženci kritično ocenili, da se tak zakon sprejema po tako hitrem postopku, brez možnosti širše javne in strokovne razprave, ki bi bila glede na predlagane ukrepe nujna in utemeljena. Menili so, da ne gre za interventne ukrepe in da za to tudi ni nobene podlage, še zlasti ne za sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je pred kratkim doživel reformo z ZPIZ-2O. Poudarili so še, da ni mogoče objektivno ugotoviti, kakšne bodo finančne posledice sprejema tega zakona. Ocene predlagateljev zakona se bistveno razlikujejo od drugih, pri tem pa so posebej opozorili na ocene Zpiza in Vlade RS. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se proračunski primanjkljaj, ki že zdaj ni majhen, povečal še za milijardo evrov. Poudarjeno je bilo, da naj bi predlagani ukrepi koristili predvsem kapitalu oziroma ozkemu krogu upravičencev posameznih kategorij zavarovancev ali upokojencev, ne pa večji blaginji prebivalcev.
Mednarodni svetovalni dan z nemškimi strokovnjaki
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki nemškega pokojninskega zavarovanja (DRV) organizira mednarodni svetovalni dan.
Strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 16. junija, in sredo, 17. junija 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84. Svetovanje je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine ter tistim, ki so ali so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini. Potekalo bo od 9. do 17. ure.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet Pokojnine
VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE, ODMERJENE OD NAJNIŽJE POKOJNINSKE OSNOVE
Bralka skoraj ves čas dela prejema minimalno plačo. Boji se, da bo zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 minus 5 let prejela pokojnino, s katero ne bo mogla preživeti, čeprav namerava delati vsaj 40 let, ki jih bo dopolnila šele leta 2035. Zanima jo, kolikšna bo njena pokojnina v primerjavi s sedanjo plačo.
Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 let postopno od leta 2028 do 2035 na 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo do pet najmanj ugodnih let, ne bo negativno vplivalo na višino pokojnine za vse, ki bi jim že zdaj pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove. V to kategorijo spada tudi zavarovanka, ki v celotni delovni dobi prejema nizko plačilo za opravljeno delo. Za te zavarovance bo postopen dvig odmernega odstotka od leta 2028 do 2035, ko bo za 40 let pokojninske dobe znašal 70 (ta odmerni odstotek bo veljal...
Višji zneski socialnih korektivov v pokojninskem sistemu
Dobro je vedetimaj '26Pokojnine
Letošnje leto prinaša številne spodbudne spremembe za upokojence in prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Na aprilski seji je Svet zavoda obravnaval tudi točko, ki se nanaša na temeljne socialne korektive v pokojninskem sistemu, ki so bili medgeneracijsko dogovorjeni in uzakonjeni ter so varnostna mreža, ki si jo kot družba priznavamo. Obravnaval je določitev najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje osnove za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, najvišjega zneska nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, zgornje meje za izplačilo dela vdovske pokojnine ter sprejel tudi nove višine. Določil je tudi višino najnižje pokojnine in najnižji znesek invalidske pokojnine.
Začel je veljati novi pravilnik o izvedenstvu
Dobro je vedetimaj '26Zdravje Pokojnine
S 1. marcem je začel veljati novi pravilnik o organizaciji, postopku imenovanja in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je nadomestil skoraj trinajst let starega. V zadnjih dveh letih se je spremenila zakonodaja, ki je vplivala tudi na delovanje izvedenskih organov zavoda, največji razlog za spremembo pa je zadnja novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki prinaša krajše in racionalnejše postopke.
Zakon določa, da v primerih, ko se ugotavlja invalidnost, izvedensko mnenje praviloma poda zdravnik posameznik, medtem ko na komisiji II. stopnje tako mnenje poda senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. Spremembe so tudi na področju poklicne rehabilitacije. S sprejetjem pravilnika je utemeljena podlaga za celovito ureditev postopka imenovanja, ne le organizacije in načina delovanja izvedenskih organov zavoda.
Lani pobranih več prispevkov za pokojninsko blagajno
Dobro je vedetimaj '26Pokojnine Aktualno
Svet ZPIZ je na aprilski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave RS (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2025. Iz poročila je razvidno, da je bilo lani za vse štiri javne blagajne pobranih skoraj šest odstotkov več prihodkov in 5,8 odstotka več prispevkov za pokojninsko blagajno.
Ker je osrednje poslanstvo Fursa učinkovito in dosledno pobiranje davkov ter prispevkov za socialno varnost, med katerimi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dosega zelo velik delež, je Svet zavoda poročilu namenil posebno pozornost. V razpravi je bilo poudarjeno, da Furs že dalj časa opozarja na kompleksnost predpisa, ki ureja sistem socialnih zavarovanj, in na neusklajenost med posameznimi zakoni, ki pogosto različno opredeljujejo osnove, stopnje in izjeme glede plačevanja prispevkov. To je zato velik izziv tako za zavezance pri izpolnjevanju davčnih obveznosti kot za Furs pri pobiranju in izvajanju nadzora. Zato je Svet zavoda pozval ministrstvo za delo, naj se opredeli do Fursovih predlogov za spremembo predpisov, ki bi omogočili še uspešnejše delo. Ker sistem socialnih zavarovanj v naši državi zaznamuje visoka stopnja kompleksnosti, bo potrebno odgovorno sodelovanje tudi drugih pristojnih organov.
Svet Zpiza nasprotuje predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
Na današnji izredni seji, ki je bila sklicana na pobudo predstavnikov sindikatov, je svet Zpiza soglasno nasprotoval predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki predvideva tudi posege v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj jih vidijo kot rušenje temeljnih načel sistema. Na seji pa ni bilo predstavnikov delodajalcev.
Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga 10. maja v Državni zbor vložili trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, je bil v prvi obravnavi ocenjen kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Danes so ga obravnavali na odboru DZ, v ponedeljek pa naj bi ga obravnavali na izredni seji DZ.
Ad.: Na pokojninska vprašanja odgovarjata …
Dobro je vedetimaj '26Pokojnine
VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE, ODMERJENE OD NAJNIŽJE POKOJNINSKE OSNOVE
Zavarovanka je poudarila, da skoraj ves čas dela prejema minimalno plačo. Boji se, da bo zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 minus 5 let prejela pokojnino, s katero ne bo mogla preživeti, čeprav namerava delati vsaj 40 let, ki jih bo dopolnila šele leta 2035. Zanima jo, kolikšna bo njena pokojnina v primerjavi s sedanjo plačo.
Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 let postopno od leta 2028 do leta 2035 na 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo do pet najmanj ugodnih let, ne bo negativno vplivalo na višino pokojnine za vse, ki bi jim že zdaj pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove. V to kategorijo vsekakor spada zavarovanka, ki v celotni delovni dobi prejema nizko plačilo za opravljeno delo. Za te zavarovance bo postopen dvig odmernega odstotka od leta 2028 do leta 2035, ko bo za 40 let pokojninske dobe znašal 70 (ta odmerni...