Naš pogovor

Ne govorimo starejšim, kako naj živijo, pač pa jim pustimo, da izberejo tisto, kar želijo, to je koncept vključujoče dolgožive družbe, pravi doc. dr. Anamarija Kejžar, profesorica na katedri za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, paliativne oskrbe in razvoja socialnih inovacij. Pri tem so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Predvsem poudarja, da je starost lahko lepo obdobje, na katerega pa se je treba pravočasno pripraviti.

ZDRAVJE

Ali poznate hipnozo, starodavno terapevtsko sredstvo, primerno tudi za sodobne težave? Uporabljali so jo že stari Sumerci in Egipčani, Indijci, Kitajci in še kdo. Gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem postanejo sugestije učinkovitejše. V takšnem stanju lahko z različnimi medicinskimi in psihoterapevtskimi tehnikami vplivamo na telesne in duševne procese ter tako spodbujamo zdravljenje; to imenujemo medicinska hipnoza.

Z njo se ukvarja univ. dipl. psihologinja Bronja Pajntar Plut. Za to delo je imela najboljšega učitelja – svojega očeta prof. dr. Marjana Pajntarja, ki je bil pionir uporabe hipnoze v medicini na Slovenskem.

Prehrana

 Ničesar novega ne povem, če zapišem, da so koline tradicionalni slovenski kmečki, ljudski praznik. V zavesti naših prednikov so bile bržkone že tisočletje in več. Toda v nobenem koledarju in nobeni pratiki ni z rdečim označen dan kot praznik kolin.

V srednjeevropskem prostoru so prašiče gojili že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe kosti in orodij. V času Rimljanov so že v predkrščanski dobi poznali nekakšno praznovanje, obred ob zakolu in shranjevanju prašičjega mesa. Iz srednjega veka so ohranjeni zapisi, da so slovenski predniki razumeli koline kot zahvalo za celoletni trud s prašiči in kot nagrado ob koncu del na polju. Zaradi nizkih temperatur so lahko po zakolu varno predelali meso v klobase, salame, krvavice, mast, ocvirke in druge mesnine. Še danes se po tradiciji koline začnejo takoj po prazniku sv. Martina, ko iz mošta nastane vino, in trajajo vse do februarja, s prekinitvijo ob božiču in novem letu.

NAŠ POGOVOR

Idealen bo svet, v katerem humanitarne organizacije ne bodo več potrebne, se pa bojim, da do tega ne bo prišlo, poudarja mag. Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS). Žal res nič ne kaže na to, da bi prostovoljcem zmanjkalo dela. Se pa precej spreminja podoba naše najstarejše in najmnožičnejše humanitarne organizacije, njeno delovanje je daleč bolj raznoliko od razdeljevanja paketov ter zbiranja oblačil in obutve, s čimer sicer številnim prebivalcem blažijo vsakdanje stiske.

Prehrana

Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo. Zlasti novembrska turobnost brez sonca je zanj in njemu podobne huda nadloga. Moj mož je štel, za koliko je vsak dan krajši in koliko časa je še do božiča, ko se vesolje obrne in se začnejo dnevi daljšati. Postajal je vse bolj nemiren, brez volje, celo delovna storilnost mu je padla.

Vprašala sem se, zakaj nam je narava dala toliko oranžnih barv in plodov v jeseni, če ne zato, da bi nekako popravila naše počutje v sivih dneh. V hrani mora biti rešitev! Oranžna je barva sonca in ravno pomanjkanje sonca in svetlobe sproža otožnost. Kako nas razveseli sončni žarek, čeprav le za nekaj ur obsije oranžne kakije na drevesih, rumene buče na njivah, koruzo in čebulo, ki spleteni v kite krasijo domove.

ZDRAVJE

Če starejša oseba pred ogledalom odpre usta, bo verjetno v saniranih zobeh odkrila kakšno temno zalivko ali z zlatom preoblečen zob. Amalgam se je za plombiranje uporabljal skoraj dvesto let kot izredno trden in poceni material, do sredine dvajsetega stoletja pa se je za bolj poškodovane zobe in predvsem za mostičke uporabljajo tudi posebno zobno zlato.

Vendar so amalgamske plombe in zlato za zobe v zatonu, je dejala prim. Marta Križnar Škapin, dr. stomatologije, spec. pedontologije, svetnica, ki je kar 47 let delala v Zdravstvenem domu Celje, in dodala, da je tako zato, ker se amalgam in zlato razlikujeta od naravnih zob. Razlog za razpravo o amalgamu, zlatu in protetiki v zobozdravstvu je sprožil naš naročnik. V svojem pismu je zapisal nekako takole: »Zobozdravnik koncesionar mi je pred kratkim iz ustne votline odstranil iz zlata narejen mostiček, ki mi je, morda ne boste verjeli, služil kar petdeset let. Že tedaj sem za ta mostiček skupaj z zlatom sam plačal. Zdajšnji zobozdravnik mi je ponudil, da mi lahko njegov tehnik stali zlato, ki je nadomeščal zadnje štiri zobe desno zgoraj. Vrnil pa mi je le 3,8 grama zobnega zlata, kar je po mojem mnenju odločno premalo.« Prosil nas je, da raziščemo, ali ni bil morda ogoljufan.