NAŠ POGOVOR

Za pravice se je treba vedno znova boriti, tudi za tiste, ki že obstajajo, pa seveda še za kaj drugega, pravi Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ekonomistka po poklicu je bila na začetku delovne kariere zaposlena v mariborski tekstilni tovarni Svila, med letoma 1982 in 1986 je bila podpredsednica Zveze sindikatov Slovenije, nato je delala na drugih področjih, dokler se po upokojitvi ni znova pridružila sindikalistom. Od letos je tudi predsednica Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kadarkoli se oglasi, opozarja na krivice, zahteva spoštovanje predpisov ter odločno zagovarja solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje.

Prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo skupaj z junijskimi pokojninami  prejeli še letni dodatek. Izplačilo bo 30. junija 2026.

Letni dodatek je določen v petih razredih za prejemnike pokojnin oziroma treh razredih za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Novost je ureditev usklajevanja letnega dodatka, saj se bodo višine mejnih zneskov in letnega dodatka usklajevale z inflacijo po zakonu, ki ureja usklajevanje socialnih transferjev. Višina dodatka je odvisna od višine prejemka posameznika (seštevek vseh pokojnin, slovenskih in morebitnih tujih, oziroma vseh nadomestil), znaša pa od 160 do 470 evrov. Nižji ko je posameznikov prejemek, višji je letni dodatek. Zneski so razvidni iz tabele.

 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo v sredo, 3. junija, potekal Dan medgeneracijskega sožitja, ki ga pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije. To je priložnost za odkrivanje pozitivne podobe staranja in krepitev sožitja med generacijami.

Častna pokroviteljica dogodka je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki bo po videopovezavi nagovorila udeležence na slavnostnem odprtju. Po njem bo potekala okrogla miza o dolgotrajni oskrbi, na kateri bodo govorili o izzivih, ki jih zaznavajo na terenu ter predlogih izboljšav. Najbolj aktivna društva in najuspešnejši športniki v vrstah Zdusa bodo prejeli priznanja.

Center za krepitev zdravja Ljubljana in Društvo Šola zdravja ob podpori Mestne občine Ljubljana vabita na popoldne, posvečeno zdravemu življenjskemu slogu. V Cukrarni bo v ponedeljek, 1. junija, potekal brezplačen dogodek »Zdravje na 1. mestu«, ki združuje gibanje, preventivo in skrb za dobro počutje.

Obiskovalce med 14. in 18. uro čaka raznolik program, v katerem boste lahko preizkusili različne aktivnosti. Spoznali boste vadbo 1000 gibov, polurno telovadbo, ki jo na prostem vsako jutro in ob vsakem vremenu izvaja že več kot 5700 posameznikov. Deluje namreč že 266 skupin Šole zdravja v 92 občinah, ki se ob 7.30 zbirajo v parkih, športnih ali otroških igriščih, ob morju, rekah, jezerih, na parkiriščih in se temeljito razgibajo. Poleg tega vam bodo predstavili še vadbo +300 gibov in program Dihamo z naravo, ki je namenjen psihofizičnemu sproščanju.

V petek, 29. in v soboto, 30. maja, bo Park Sveta Evrope v Ljubljani v znamenju knjig. Že enajstič bo potekal Knjižni sejem na zraku, ki ga pripravlja pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s skupnostjo založnikov.

Na obeh travnikih pred Cankarjevim domom bodo postavljene stojnice s knjigami več kot 50 slovenskih založb, v petek od 12. do 20. ure, v soboto pa od 10. do 20. ure. ena od stojnic bo nudila knjige slovenskih avtoric in avtorjev v angleščini, tako da bodo tudi turisti lahko spoznali našo ustvarjalnost. Poleg knjižne ponudbe bodo potekali še predstavitve knjig in pogovori z avtorji, poleg tega bodo podelili nagrado kritiško sito in nagrado Vasje Cerarja.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki nemškega pokojninskega zavarovanja (DRV) organizira mednarodni svetovalni dan.

Strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 16. junija, in sredo, 17. junija 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84. Svetovanje je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine ter tistim, ki so ali so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini. Potekalo bo od 9. do 17. ure.

 Danes obeležujemo svetovni dan čebel, ki v ospredje postavlja sodelovanje ljudi in čebel pri prehranjevanju ter ohranjanju ljudi in okolja.

Geslo: Skupaj s čebelami za ljudi in planet - partnerstvo, ki nas vse ohranja, v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. Pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) so opozorili na zmanjševanje števila čebel, opraševalcev in drugih žuželk. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč pa poudarja, da čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev žal ne morejo več preživeti. Njihov obstoj močno ogrožajo podnebne spremembe, pesticidi, intenzivno kmetijstvo in bolezni čebel. Vnovič je opozoril tudi na težave s ponarejenim medom, katerega je po podatkih Evropske komisije evropskem trgu kar 47 odstotkov.

Zdravila so kot glasbeniki v orkestru: samo če vsak odigra svojo vlogo ob pravem času, ustvarijo harmonijo zvoka. Če bi začeli igrati drug prek drugega, bi prišlo do disharmonije. Pri zdravilih pa do neprijetnih stranskih učinkov. Kombiniranje zdravil je zato postala prava znanost, v kateri ena in ena ni vedno dva. Lahko je tudi tri, če se učinek pomnoži, ali nič, ko eno zdravilo izniči drugega ali ga posameznik pozabi vzeti.

Neustrezno jemanje zdravil je pogostejše, kot si mislimo. »Mnogi posamezniki vsak dan jemljejo veliko različnih zdravil – tudi deset ali več. Med njimi so zdravila za zniževanje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, zdravila za srce, sredstva za redčenje krvi, protibolečinska zdravila, zdravila proti tesnobi, zvečer pa še uspavala. Kombiniranje zdravil je lahko nevarno, zlasti če bolniki poleg njih jemljejo številna prehranska dopolnila,« pojasnjuje mag. Venceslava Bavčar, mag. farm.

Na vrtovih in balkonih naših prednikov so vedno cvetele rože. Naše babice so jih negovale z občutkom in potrpežljivostjo, pogosto brez posebnih pripomočkov, le z znanjem, ki se je prenašalo iz roda v rod. Vsaka sadika je imela svojo zgodbo, saj je bila pogosto podarjena ali so si jo izmenjale sosede.

Danes je to veliko bolj preprosto, saj na vrtnarijah najdemo najnovejše sorte rastlin, ki nas vabijo, da z njimi polepšamo terase. Kljub temu nas stare sorte in preizkušene rastline vedno znova prepričajo s trpežnostjo in zanesljivim cvetenjem.

NAŠ POGOVOR

Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«

ZDRAVJE

Motnje ravnotežja se občasno začnejo pojavljati pri približno desetih odstotkih prebivalstva že v srednjih letih, veliko pogosteje pa pri starosti 65 let in več. Lahko rečemo, da so ena najpogostejših zdravstvenih težav, o katerih posamezniki poročajo družinskemu zdravniku. Drugače povedano: motenj ravnotežja je približno toliko kot bolečin v križu ali glavobolov. Veliko torej.

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Katjo Tomažin, profesorico na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Njeno strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje vadbe za razvoj ravnotežja, zlasti na področju preventive pred padci in ohranjanja gibalne učinkovitosti starejših. »Navadno se te motnje pokažejo z enim ali več padci, ko človek nenadoma izgubi ravnotežje in pade. To se lahko zgodi, ko je utrujen, nepazljiv, v temi itd.,« je povedala prof. dr. Katja Tomažin.

Prehrana

Bolj ko je grenko, bolj je zdravo, je trdila moja mama, ko smo se kot otroci »kremžili« pri jedi. Skupna značilnost grenčin, snovi grenkega okusa, v zelenjavi, zeliščih, začimbah in redkeje v sadju je spodbujanje izločanja prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča ritmično gibanje črevesja, zato je prebava učinkovitejša, saj imajo prebavila dovolj časa za temeljito predelavo hrane.

Grenčine okrepijo izločanje strupenih snovi iz jeter, pospešijo izločanje žolča za prebavo maščob ter seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam, zato jih uvrščamo med hrano za pomlajevanje.