NAŠ POGOVOR

Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.

Mnogi radi sami razmnožujejo rastline, da vzgojijo tiste, ki so jim všeč, ali morda take, ki jih na trgu ne dobijo oziroma so predrage. Zato še z večjim veseljem spremljajo razvoj doma vzgojenih rastlin. A za uspešno rast samo veselje ni dovolj.

Za uspešno razmnoževanje moramo imeti ustrezno temperaturo in svetlobo, pravi substrat ter poskrbeti tudi za ustrezna hranila, vlago in dovolj kisika. Velikokrat se je zgodi, da ravnamo ustrezno, pa potaknjenci takoj segnijejo ali odženejo, nastavijo listke in celo nove zelene vejice, potem pa kar naenkrat padejo skupaj, se posušijo ali segnijejo. Kje delamo napake?

STANOVANJE

Odvečna vlaga v stanovanju je zelo neprijetna, zlasti kadar jo spremlja plesen. Največkrat jo opazimo po kotih, pri tleh ali pod stropom v kopalnici, kuhinji, tudi v hladni spalnici in povsod tam, kjer zrak zastaja in ne kroži. Plesen ni le grda na pogled, pač pa tudi škodljiva zdravju.

Pogosto zmotno mislimo, da so vzrok za plesen stara okna, ki ne tesnijo, in hitimo z menjavo, ne da bi se seznanili z dejanskim vzrokom in se pozanimali, kaj je treba storiti, da se rešimo težav. A vzrokov za pojav plesni je več. Vlaga, ki nastaja v prostoru, na hladnih stenah in oknih kondenzira, torej se spremeni v vodne kapljice. Stalna vlaga na površini pa je idealna za rast plesni. Vlage je največ v kuhinji zaradi kuhanja, v kopalnici zaradi tuširanja, vroče sopare, v spalnici zaradi toplega izdihanega zraka. Še zlasti, če radi spimo na mrzlem. Zrak v prostoru se nasiči z vlago, in da bi se jo znebili, bi morali prostore redno in temeljito zračiti. To ne pomeni za nekaj ur rahlo odpreti okna, ampak odpiranje na stežaj ali prepih za nekaj minut – tudi pozimi. Kako to, da včasih ni bilo toliko plesni, pa zračili tudi nismo toliko, marsikdo vpraša. Tako se sprašujejo tudi tisti, ki so zamenjali stara okna z novimi, močno izolativnimi, ki dobro tesnijo.

 Danes prvič obeležujemo nacionalni dan branja, pod naslovom Branje je veselje, z namenom spodbujanja bralnih navad in krepitve bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah. To je priložnost, da vsaj eno uro prebijemo s knjigo.

Po vsej Sloveniji se bodo zvrstili dogodki, od promocijskih in informativnih do strokovnih in znanstvenih, pri katerih bodo sodelovale knjižnice, šole, založbe, bralni klubi ter druge kulturne in izobraževalne ustanove. Na današnji dan, 5. marca, bi sicer rojstni dan praznovala ambasadorka branja, novinarka in publicistka ter pobudnica bralnih krožkov dr. Manca Košir (1948-2024). V knjigarni Konzorcij v Ljubljani bo ob 18. uri predstavitev njene knjige  Metulji vedo za moč besede, v nadaljevanju pa bodo predstavili projekt spodbujanja branja na nacionalni ravni z mnogimi ambasadorji branja. 

 Spominčica Alzheimer Slovenija vabi na brezplačno svetovanje, namenjeno svojcem, skrbnikom in ljudem  z demenco.  Potekalo bo v soboto, 7. marca 2026, od 12. do 16. ure na sedežu Spominčice – Luize Pesjakove 9 v Ljubljani. Na vprašanja o demenci bo odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, specialist nevrologije, predsednik Strokovnega sveta Spominčice. 

Število udeležencev je omejeno, zato je obvezna predhodna prijava na svetovanje@spomincica.si  ali na telefonski številki 01 2565 111.

 V sklopu LUV festivala, Festivala, ljubezni, umetnosti in vandranja ki se v Ljubljani odvija med 8. februarjem in 12. marcem sodi tudi 11. festival zvončkov. Ta konec tedna, od 27. februarja do 1. marca, bo med 10. in 18. uro potekal v ljubljanskem Botaničnem vrtu. Tam hranijo več kot petdeset različnih sort navadnega malega zvončka, na predavanjih in delavnicah pa lahko izveste še marsikaj zanimivega o teh na videz krhkih, a v resnici zelo trdoživih cvetic.

Obiskovalci na vhodu tropskega rastlinjaka dobijo raziskovalno beležnico z različnimi vprašanji oziroma nalogami. Za izpolnjeno pa dobijo lonček s pravimi zvončki. Med drugim si lahko ogledajo zbirko varietet navadnega malega zvončka in na vodenem ogledu spoznavajo zgodnjo pomlad v Botaničnem vrtu. Otroci bodo uživali v raznih praktičnih delavnicah in poslikavi obraza, veliko zanimivega pa bo slišati na predavanjih v soboto dopoldne. Dr. Pavel Sekerka iz Botaničnega vrta Pruhonice bo govoril o zvončkih na Češkem, dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak pa bosta povedala, zakaj je zvonček  (Galantus nivalis L.) tako zelo raziskovana rastlina v svetu in doma.

 Pokojnine, ki jih je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) sredi februarja že redno uskladil za 4,2 odstotka, naj se od 1. marca uskladijo še izredno, in sicer za en odstotek, je sklenil svet zavoda. 

 Po tem sklepu zagotovljena pokojnina in zagotovljena vdovska pokojnina znašata 826,15 evra. Višji zneski bi bili v skladu s sklepom izplačani najkasneje maja. Vendar pa mora soglasje dati še vlada.

Predlog za izredno uskladitev so podale članice sveta, ki so bile imenovane na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Rast povprečne plače v letu 2025 je bila namreč za več kot 20 odstotkov nižja od jesenske napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj, posledično pa je bila nižja tudi redna uskladitev pokojnin, je v predstavitvi predloga na seji sveta dejala članica sveta Lidija Šubelj, ki je predstavnica vlade. 

 Revija Jana v začetku marca že tradicionalno izbira žensko, ki je v družbi še posebej pustila pečat v prejšnjem letu. V uredništvu so za letošnji natečaj Slovenka leta izbrali sedem žensk, ki s svojim delom, znanjem in pogumom pomembno prispevajo k razvoju družbe in navdihujejo s svojim zgledom.

V uredništvu Vzajemnosti smo veseli, da je med kandidatkami tudi Marija Merljak, naša dolgoletna sodelavka, sicer pa prehranska strokovnjakinja, ki že desetletja s predanostjo in izjemnimi nasveti odpira nova obzorja razumevanja hrane in njenega vpliva na zdravje. Prisega na doma pridelano in z ljubeznijo pripravljeno hrano in je prepričana, da je zdrava hrana najboljši zdravnik in ključ do dolgoživosti. Svoje znanje in izkušnje deli na številnih delavnicah, predavanjih, v televizijskih in radijskih oddajah, v časopisih in revijah ter tudi v prehranskih priročnikih- ravnokar piše že dvanajstega po vrsti. 

Lansko leto se je na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja zelo veliko dogajalo. Na koncu je bila sprejeta nova reforma, ki bo imela daljše prehodno obdobje, nekatere spremembe pa so začele veljati že z novim letom. Marijan Papež, dolgoletni generalni direktor Zpiza, ki dobro pozna tudi prejšnji reformi, pravi, da je bilo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine, med drugim velja precej višji odmerni odstotek (70). Vse to pa je bilo doseženo tudi zato, ker je nastala v dobrih gospodarskih časih.

Dihanje nas spremlja od prvega vdiha pa vse do zadnjega izdiha. Čeprav se nam zdi samoumevno in ga večino časa izvajamo nezavedno, je daleč od le mehanskega procesa. Zagotavlja namreč nujno potreben kisik za celično presnovo in odplakuje ogljikov dioksid – odpadni produkt, ki bi bil v prevelikih količinah strupen.

Dihanje uravnava tudi naš živčni sistem, neposredno vpliva na raven stresa, koncentracijo in celo na kakovost spanja. Z razumevanjem in zavednim obvladovanjem te nevidne življenjske sile lahko izboljšamo telesno in duševno zdravje. Prav zato smo se o dihanju pogovarjali z diplomirano fizioterapevtko respiratorne (dihalne) terapije in fascialno trenerko Majo Marijo Potočnik.

Mesec februar je ključen za vzgojo domačih sadik. Ali se sprašujete, kako sejati za domače sadike brez odpadne plastike? Rešitev je preprosta, če različne vrtnine sejete v papirnate lončke.

V začetku februarja sejemo grah in bob za domače sadike, če tega nismo storili v januarju. Seme pred setvijo čez noč namočimo v hladen kamilični čaj. Obe rastlini obožujeta hladne dni in jih lahko sadimo tudi iz sadik. Ta način je boljši, ker imamo veliko manj težav z ušmi in boleznimi. Sadike presadimo na vrt konec februarja ali marca. Za domače sadike sejemo tudi solato, motovilec in špinačo ter česen iz strokov. Če v januarju nismo sejali za sadike zelja, cvetače in brokolija, je treba pohiteti v začetku februarja. Pohiteti je treba tudi s sajenjem čebulčka v lončke, ki ga marca presadimo na vrtne grede. Tako lahko prehitimo naravo in pospešimo pobiranje pridelka. Ne pozabimo na setev pora, zelene in mesečne redkvice, listnega peteršilja. Proti koncu meseca sejemo za sadike paprike, jajčevca, v začetku marca še za paradižnik in druge vrtnine.

Naš pogovor

Ne govorimo starejšim, kako naj živijo, pač pa jim pustimo, da izberejo tisto, kar želijo, to je koncept vključujoče dolgožive družbe, pravi doc. dr. Anamarija Kejžar, profesorica na katedri za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, paliativne oskrbe in razvoja socialnih inovacij. Pri tem so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Predvsem poudarja, da je starost lahko lepo obdobje, na katerega pa se je treba pravočasno pripraviti.

ZDRAVJE

Ali poznate hipnozo, starodavno terapevtsko sredstvo, primerno tudi za sodobne težave? Uporabljali so jo že stari Sumerci in Egipčani, Indijci, Kitajci in še kdo. Gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem postanejo sugestije učinkovitejše. V takšnem stanju lahko z različnimi medicinskimi in psihoterapevtskimi tehnikami vplivamo na telesne in duševne procese ter tako spodbujamo zdravljenje; to imenujemo medicinska hipnoza.

Z njo se ukvarja univ. dipl. psihologinja Bronja Pajntar Plut. Za to delo je imela najboljšega učitelja – svojega očeta prof. dr. Marjana Pajntarja, ki je bil pionir uporabe hipnoze v medicini na Slovenskem.

Prehrana

 Ničesar novega ne povem, če zapišem, da so koline tradicionalni slovenski kmečki, ljudski praznik. V zavesti naših prednikov so bile bržkone že tisočletje in več. Toda v nobenem koledarju in nobeni pratiki ni z rdečim označen dan kot praznik kolin.

V srednjeevropskem prostoru so prašiče gojili že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe kosti in orodij. V času Rimljanov so že v predkrščanski dobi poznali nekakšno praznovanje, obred ob zakolu in shranjevanju prašičjega mesa. Iz srednjega veka so ohranjeni zapisi, da so slovenski predniki razumeli koline kot zahvalo za celoletni trud s prašiči in kot nagrado ob koncu del na polju. Zaradi nizkih temperatur so lahko po zakolu varno predelali meso v klobase, salame, krvavice, mast, ocvirke in druge mesnine. Še danes se po tradiciji koline začnejo takoj po prazniku sv. Martina, ko iz mošta nastane vino, in trajajo vse do februarja, s prekinitvijo ob božiču in novem letu.