NAŠ POGOVOR

Za pravice se je treba vedno znova boriti, tudi za tiste, ki že obstajajo, pa seveda še za kaj drugega, pravi Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ekonomistka po poklicu je bila na začetku delovne kariere zaposlena v mariborski tekstilni tovarni Svila, med letoma 1982 in 1986 je bila podpredsednica Zveze sindikatov Slovenije, nato je delala na drugih področjih, dokler se po upokojitvi ni znova pridružila sindikalistom. Od letos je tudi predsednica Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kadarkoli se oglasi, opozarja na krivice, zahteva spoštovanje predpisov ter odločno zagovarja solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje.

ZDRAVJE

Zdravila so kot glasbeniki v orkestru: samo če vsak odigra svojo vlogo ob pravem času, ustvarijo harmonijo zvoka. Če bi začeli igrati drug prek drugega, bi prišlo do disharmonije. Pri zdravilih pa do neprijetnih stranskih učinkov. Kombiniranje zdravil je zato postala prava znanost, v kateri ena in ena ni vedno dva. Lahko je tudi tri, če se učinek pomnoži, ali nič, ko eno zdravilo izniči drugega ali ga posameznik pozabi vzeti.

Neustrezno jemanje zdravil je pogostejše, kot si mislimo. »Mnogi posamezniki vsak dan jemljejo veliko različnih zdravil – tudi deset ali več. Med njimi so zdravila za zniževanje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, zdravila za srce, sredstva za redčenje krvi, protibolečinska zdravila, zdravila proti tesnobi, zvečer pa še uspavala. Kombiniranje zdravil je lahko nevarno, zlasti če bolniki poleg njih jemljejo številna prehranska dopolnila,« pojasnjuje mag. Venceslava Bavčar, mag. farm.

VRT

Na vrtovih in balkonih naših prednikov so vedno cvetele rože. Naše babice so jih negovale z občutkom in potrpežljivostjo, pogosto brez posebnih pripomočkov, le z znanjem, ki se je prenašalo iz roda v rod. Vsaka sadika je imela svojo zgodbo, saj je bila pogosto podarjena ali so si jo izmenjale sosede.

Danes je to veliko bolj preprosto, saj na vrtnarijah najdemo najnovejše sorte rastlin, ki nas vabijo, da z njimi polepšamo terase. Kljub temu nas stare sorte in preizkušene rastline vedno znova prepričajo s trpežnostjo in zanesljivim cvetenjem.

Izšla je majska številka Vzajemnosti in njeno že tako pestro vsebino smo še obogatili s posebno prilogo Ko ne zmoremo sami, ki je na voljo naročnikom. Zbrali smo predloge in nasvete, kako uredimo varno bivalno okolje ter poskrbimo za oskrbo, ko jo potrebujemo sami ali pa pomagamo svojemu bližnjemu. 

Seveda se ni preprosto sprijazniti z dejstvom, da nekaterih stvari, ki so bile doslej samoumevne, kar naenkrat ne zmoremo več. Zato je nujen iskren pogovor o tem, kaj potrebujemo, kaj si želimo, koliko nam lahko pomagajo sorodniki in sosedje. Veliko lahko naredimo že, če uredimo prostore tako, da ni nevarnosti za padce, pomagamo si tudi s pripomočki sodobne tehnologije in storitvami zunanjih služb. Dobro je tudi vedeti, katere pravice nam pripadajo in kako jih uveljavljamo.

 Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja okužb ter širjenja nalezljivih bolezni, so ob današnjem mednarodnem dnevu higiene rok opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

To je pomembno tudi v obdobjih pogostih prehladov in viroz. Povzročitelji bolezni na kožo zaidejo ob stiku z različnimi predeli telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo telesa, predvsem ust, nosu ali oči, jih vnesemo v telo, prenesemo pa jih tudi na druge osebe ter predmete in površine, ki se jih dotikamo.  Higiena rok ne predstavlja samo umivanja ali razkuževanja rok, ampak sem sodi tudi uporaba ustreznih rokavic, preprečevanje dotikanja  in vzdrževanje zdrave kože rok.

Astma je dobro obvladljiva bolezen, vendar le če imajo bolniki dostop do ustreznega zdravljenja in ga pravilno izvajajo. To je osnovno sporočilo svetovnega dne astme, ki ga zaznamujemo 5. maja.

Simptomi, kot so oteženo dihanje, piskanje v prsih, kašelj in občutek stiskanja, se lahko pojavijo v katerem koli življenjskem obdobju. Lahko gre za astmo, kronično vnetno bolezen dihalnih poti, ki prizadene približno deset odstotkov prebivalstva. Kljub napredku v zdravljenju še vedno povzroča pogosta poslabšanja, obiske urgentnih služb in hospitalizacije. Alergologi opozarjajo, da do zapletov pogosto prihaja zaradi neustrezne ali neredne uporabe zdravil ter neenakega dostopa do sodobnih terapij. Za preprečevanje poslabšanja je nujno tudi prepoznavanje sprožilcev, ki so lahko alergeni, okužbe dihal, hladen zrak, onesnaženje ali telesni napor.

 Ljubljansko območno združenje Rdečega križa ob letošnjem jubileju, 160-letnici delovanja Rdečega križa pri nas, pripravlja pohod humanosti od Ljubljane do Debelega rtiča. Na ta način želijo zbrati čim več  sredstev za letovanja starejših, ki si oddiha ob morju zaradi socialnih, zdravstvenih ali drugih življenjskih okoliščin ne morejo privoščiti.

Pohod bo potekal od 7. do 10. maja pod geslom Korakamo za lepšo starost. Poleg gibanja, solidarnosti in srčnosti je to tudi lepa priložnost za tkanje vezi, ki ostanejo tudi po tem, ko se pot konča. Poskrbljeno bo za prenočišče in obroke hrane, zaključek pa bodo pripravili v Zdravilišče RKS Debeli rtič.

 Na Jurjevo, 23. aprila, bo vsa Slovenija skupaj zapela. Potekal bo namreč dogodek Vseslovensko petje s srci, ko čim več ljudi zapoje ob istem času.

Pobudnica Matea Brečko, sicer profesorica baleta, si je pred devetimi leti zamislila dogodek kot neformalen praznik, ki poveže generacije in družbene sloje doma in po svetu - z mislijo na ljubezen, zdravje, radost, mir, svobodo. S skupnim petjem tudi krepimo nacionalno pripadnost in ustvarjamo boljše vzdušje ter slovensko glasbo prenašamo na mlade. Ob tem se simbolno spomnimo legende o Zelenem Juriju, ki prinaša v naše domove zeleno vejico za dobro letino.

 Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, letos poteka pod sloganom Naš planet, naša moč – poziv ljudem sveta, da se vnovič zasliši njihov glas, da pridobijo nazaj svoje pravice in prihodnost.

Po slovenskih krajih že nekaj tednov potekajo očiščevalne akcije in drugi dogodki za osveščanje o skrbi za naravo. V Ljubljani bodo v soboto dopoldne. 18. aprila, s čiščenjem Ljubljanice sklenili tradicionalno spomladansko akcijo Za lepšo Ljubljano. V parku Tivoli pa se bo odvil 28. Taborniški feštival, na katerem bodo zaznamovali 30-letnico Mestne zveze tabornikov in 75-letnico Zveze tabornikov Slovenije. Vabijo obiskovalce vseh starosti, da jih obiščejo in se udeležijo katere od delavnic: spoznavanje divjih živali, pogovori z gorskimi reševalci, streljanje z lokom, čaj s taborniki ...  Na dogodku bo mogoče preizkusiti tudi družabno igro Trajnostni izziv, ki spodbuja razmislek o tem, na kakšen način se lahko uvajajo trajnostne rešitve za zeleno prihodnost. Predstavilo jo bo gibanje Evropski podnebni pakt.

NAŠ POGOVOR

Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«

ZDRAVJE

Motnje ravnotežja se občasno začnejo pojavljati pri približno desetih odstotkih prebivalstva že v srednjih letih, veliko pogosteje pa pri starosti 65 let in več. Lahko rečemo, da so ena najpogostejših zdravstvenih težav, o katerih posamezniki poročajo družinskemu zdravniku. Drugače povedano: motenj ravnotežja je približno toliko kot bolečin v križu ali glavobolov. Veliko torej.

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Katjo Tomažin, profesorico na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Njeno strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje vadbe za razvoj ravnotežja, zlasti na področju preventive pred padci in ohranjanja gibalne učinkovitosti starejših. »Navadno se te motnje pokažejo z enim ali več padci, ko človek nenadoma izgubi ravnotežje in pade. To se lahko zgodi, ko je utrujen, nepazljiv, v temi itd.,« je povedala prof. dr. Katja Tomažin.

Prehrana

Bolj ko je grenko, bolj je zdravo, je trdila moja mama, ko smo se kot otroci »kremžili« pri jedi. Skupna značilnost grenčin, snovi grenkega okusa, v zelenjavi, zeliščih, začimbah in redkeje v sadju je spodbujanje izločanja prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča ritmično gibanje črevesja, zato je prebava učinkovitejša, saj imajo prebavila dovolj časa za temeljito predelavo hrane.

Grenčine okrepijo izločanje strupenih snovi iz jeter, pospešijo izločanje žolča za prebavo maščob ter seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam, zato jih uvrščamo med hrano za pomlajevanje.

NAŠ POGOVOR

Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.

Mnogi radi sami razmnožujejo rastline, da vzgojijo tiste, ki so jim všeč, ali morda take, ki jih na trgu ne dobijo oziroma so predrage. Zato še z večjim veseljem spremljajo razvoj doma vzgojenih rastlin. A za uspešno rast samo veselje ni dovolj.

Za uspešno razmnoževanje moramo imeti ustrezno temperaturo in svetlobo, pravi substrat ter poskrbeti tudi za ustrezna hranila, vlago in dovolj kisika. Velikokrat se je zgodi, da ravnamo ustrezno, pa potaknjenci takoj segnijejo ali odženejo, nastavijo listke in celo nove zelene vejice, potem pa kar naenkrat padejo skupaj, se posušijo ali segnijejo. Kje delamo napake?

STANOVANJE

Odvečna vlaga v stanovanju je zelo neprijetna, zlasti kadar jo spremlja plesen. Največkrat jo opazimo po kotih, pri tleh ali pod stropom v kopalnici, kuhinji, tudi v hladni spalnici in povsod tam, kjer zrak zastaja in ne kroži. Plesen ni le grda na pogled, pač pa tudi škodljiva zdravju.

Pogosto zmotno mislimo, da so vzrok za plesen stara okna, ki ne tesnijo, in hitimo z menjavo, ne da bi se seznanili z dejanskim vzrokom in se pozanimali, kaj je treba storiti, da se rešimo težav. A vzrokov za pojav plesni je več. Vlaga, ki nastaja v prostoru, na hladnih stenah in oknih kondenzira, torej se spremeni v vodne kapljice. Stalna vlaga na površini pa je idealna za rast plesni. Vlage je največ v kuhinji zaradi kuhanja, v kopalnici zaradi tuširanja, vroče sopare, v spalnici zaradi toplega izdihanega zraka. Še zlasti, če radi spimo na mrzlem. Zrak v prostoru se nasiči z vlago, in da bi se jo znebili, bi morali prostore redno in temeljito zračiti. To ne pomeni za nekaj ur rahlo odpreti okna, ampak odpiranje na stežaj ali prepih za nekaj minut – tudi pozimi. Kako to, da včasih ni bilo toliko plesni, pa zračili tudi nismo toliko, marsikdo vpraša. Tako se sprašujejo tudi tisti, ki so zamenjali stara okna z novimi, močno izolativnimi, ki dobro tesnijo.