AKTUALNO

Medgeneracijska solidarnost je v naši družbi še kako živa, je prepričan Marjan Sedmak, dolgoletni predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev (MZU- OPZDU). Tako v domačih kot v mednarodnih upokojenskih organizacijah je spodbujal prakse, ki pripomorejo k zdravemu staranju in omogočajo ljudem, da ostajajo kar se da dolgo samostojni in sposobni odločati o načinu svojega življenja. Bil je pobudnik ustanavljanja dnevnih centrov aktivnosti za starejše, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika njihovega ustvarjalnega življenja. Na začetku pomladi je po dobrega četrt stoletja prepustil vodenje ene od najštevilčnejših pokrajinskih zvez društev upokojencev – štirinajst jih je v Sloveniji – naslednici, vendar ostaja promotor aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in prostovoljstva.

 Visoke temperature povečujejo izgubo tekočine, zato je v vročih dneh še posebej pomembno skrbeti, da bo telo ves dan dovolj preskrbljeno s tekočino. Na to morajo biti pozorni predvsem starejši, kronični bolniki in ljudje, ki redno jemljejo zdravila. Nekatera zdravila namreč lahko povečajo izgubo tekočine ali vplivajo na sposobnost telesa, da se prilagaja vročini.

Posebno previdnost je treba nameniti zdravilom, ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu. Med najbolj značilnimi so diuretiki, ki povečujejo izločanje urina in se med drugim uporabljajo pri povišanem krvnem tlaku, srčnem popuščanju in zastajanju tekočine. Zaradi njihovega delovanja se lahko ob vročini, močnem potenju ali drugih izgubah tekočine poveča tveganje za dehidracijo in motnje ravnovesja elektrolitov, opozarja Lekarniška zbornica Slovenije. Na odziv organizma na vročino lahko vplivajo tudi zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, zdravila, ki vplivajo na znojenje, ter zdravila, katerih neželeni učinki lahko vključujejo bruhanje ali drisko in tako dodatno povečajo izgubo tekočine.

 Prvi petek v avgustu zaznamujemo mednarodni dan piva. To je ena od najbolj priljubljenih alkoholnih pijač in  kljub temu, da vsebuje vitamine skupine B in antioksidante iz ječmena in hmelja jo lahko uživamo občasno in v omejenih količinah.

Na statističnem uradu so razkrili nekaj podatkov v povezavi s pivom v Sloveniji. S proizvodnjo piva se je leta 2024 ukvarjalo 65 slovenskih podjetij oz. pet manj kot leto prej. Število pivovarn se je začelo povečevati po letu 2010, ko jih je delovalo 13. Povprečna maloprodajna cena pollitrskega ustekleničenega ali točenega svetlega piva je lani znašala 3,92 evra. Za liter ležaka oz. piva vrste lager je bilo treba v trgovini odšteti v povprečju 2,20 evra. Lani je bilo uvoženega za skoraj 34 milijonov evrov piva, od tega za slabo polovico iz Hrvaške. V južno sosedo je bilo obenem tudi izvoženega največ piva, in sicer za 7,4 milijona evrov oz. 30 odstotkov celotne vrednosti izvoza.

 Med vročinskim valom Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje pitje dovolj tekočine, uživanje lahke hrane in ustrezno zračenje prostorov ponoči oziroma v zgodnjih jutranjih urah. Priporočljivo je prostore hladiti s klimatskimi napravami, vendar razlika med zunanjo in med notranjo temperaturo ne sme biti prevelika, Če te možnosti nimamo, se je dobro vsaj za kako uro umakniti v večje trgovske centre, knjižnice ali hlajene telovadnice. Vendar pa gibanje na prostem ni priporočljivo med 10. in 18. uro.

Na Dunaju si nenehno prizadevajo za bolj trajnostno in prijazno urbano okolje. Nedavno so  predstavili načrte za ureditev novih prometno umirjenih sosesk.

 V stanovanjskih soseskah, urejenih po vzoru londonskih »Low Traffic Neighbourhoods«, so predvideni enostavni in zato cenovno dostopnejši ter hitreje izvedljivi ukrepi za zmanjšanje tranzitnega avtomobilskega prometa. Med njimi so spremembe prometnih ureditev, postavitev korit z rastlinami, nove klopi, talne poslikave in drugi elementi tako imenovanega taktičnega urbanizma, ki omogočajo hitro in učinkovito preobrazbo javnega prostora. Pilotni projekt bodo začeli jeseni v 12. dunajskem okrožju Meidling na območju okoli ulice Wolfganggasse. Predvidene so nove pešcone, spremenjen prometni režim z novimi enosmernimi ulicami ter postavitev mobilnih zelenih in sedežnih elementov. Ukrepi bodo prispevali k zmanjšanju hrupa in onesnaženosti zraka, povečali bodo prometno varnost ter ustvarili prijetnejše pogoje za pešce in kolesarje. 

 Po podatkih Statističnega urada RS se je v prejšnjem letu v Slovenijo priselilo 30.854 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.335. Priselitve so se zmanjšale za 7 odstotkov, med priseljenimi je skoraj 4.000 državljanov Slovenije in 26.900 tujih državljanov. Odselilo pa se je 4.900 slovenskih in 17.400 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil za 26 odstotkov nižji kot leta 2024: priselilo se je 8.519 prebivalcev več, kot se jih je odselilo, vendar je med njimi veliko več tujih državljanov.

Prehrana

Zelišča nimajo hranilne vrednosti, kot jo imajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pa vendar obogatijo okus jedi ter vplivajo na naše duševno in telesno počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno oziroma pomagajo uravnotežiti notranje organe.

Poleg tega imajo visoko biološko vrednost, saj omogočajo lažjo, boljšo in popolnejšo prebavo ter vsrkavanje hranilnih snovi. Hkrati so nepogrešljiv vir eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (naravnih antibiotikov) ter organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in zaščiti prebavnega trakta.

Zdravje 

Babica je spekla svojo znamenito orehovo potico, dedek pa je v trgovini kupil vnukovo najljubšo čokolado. Oba želita otroku pokazati ljubezen in ga malo razvajati. Toda pri otroku z alergijo na hrano se lahko dobronamerna pozornost hitro spremeni v zdravstveno tveganje. Zato se vse več starih staršev sprašuje, kako ravnati, ko čuvajo vnuka, ki ne sme jesti določenih živil.

Alergije so v zadnjih desetletjih postale pomemben zdravstveni izziv sodobne družbe. Po besedah kliničnega dietetika dr. Tomaža Poredoša, univ. dipl. ing. živ. teh., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana se je njihovo naraščanje sicer nekoliko umirilo, vendar ima še vedno približno tretjina prebivalstva težave z različnimi alergijskimi boleznimi. Strokovnjaki opažajo rast kronične koprivnice in hudih alergijskih reakcij oziroma anafilaksij. Med pogostejšimi so alergije na arašide, prav tako je vse več alergij na meso sesalcev, ki jih povezujejo z ugrizi klopov. Raziskovalci pri nastanku alergij preučujejo tudi vplive okolja, sodobnega načina življenja in številnih snovi, ki jim je človek vsakodnevno izpostavljen. Pomembno vlogo ima že prehrana matere med nosečnostjo in zgodnjim razvojem otroka. Kljub številnim raziskavam pa vseh vzrokov za nastanek alergij še ne poznamo.