NAŠ POGOVOR

Težave z duševnim zdravjem niso neizogibni del staranja. Žal pa niso redke, saj so starejši tako fizično kot duševno zelo krhki, hkrati pa pogosto podcenjujemo škodljiv vpliv slabe socialne mreže in osamljenosti. Pri neobičajnem vedenju in motnjah razpoloženja večinoma pomislimo na demenco, zato depresijo velikokrat spregledamo. Kako prepoznati znake in kako pomagati bližnjemu v stiski, smo se pogovarjali s psihiatrinjo doc. dr. Polono Rus Prelog, vodjo Enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer starejšim pacientom z duševnimi motnjami in demenco zagotavljajo specializirano oskrbo.

Prehrana

Krompir je v primerni količini zelo zdravo živilo, polno različnih hranilnih snovi – pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti škroba je eden temeljnih virov telesne energije. Ta je potrebna pri vseh telesnih dejavnostih, ne le pri premikanju mišic, temveč tudi pri razmišljanju, govorjenju, prebavi in posredno pri obnovi celic.

Po svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv – od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre do krompirjev z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, takih, ki se močno razkuhajo, in drugih, ki tudi kuhani bolje ohranijo svojo obliko. Strogo medicinsko gledano pravzaprav ni zdrave diete, ki bi ga prepovedovala. Ustrezno toplotno obdelan krompir je lahko samostojna jed, pogosteje pa ga uživamo kot prilogo k mesu, ribam in drugim jedem, saj povsod lepo dopolnjuje in bogati obrok. Lahko ga oplemenitimo z zelišči, ocvirki, maslom, skuto in drugimi mlečnimi izdelki ali omakami. Uporabimo ga lahko kot osnovo za slane in sladke njoke, žlikrofe in žlinkrofe, krapce in štruklje, ga kuhamo, pražimo, pečemo, gratiniramo. Krompir je sestavina mnogoterih receptov, od golažev do obar in gostih juh, potic, štrukljev in še česa.

Digitalni kotiček

Gesla so eden najpomembnejših načinov za varovanje podatkov v digitalnem svetu. Uporabljamo jih pri dostopu do elektronske pošte, družbenih omrežij, spletnih trgovin, elektronske banke in številnih drugih storitvah. Dobro geslo nam ne vzame veliko časa, lahko pa nam prihrani veliko nevšečnosti.

Čeprav ga uporabljamo skoraj vsak dan, mu pogosto ne namenimo dovolj pozornosti. Dobro in varno geslo je namreč prva zaščita pred nepooblaščenim dostopom do naših naprav, uporabniških računov in osebnih podatkov. Prav zato je nadvse pomembno, da znamo ustvariti dobrega in z njim tudi pravilno ravnati. Že z nekaj preprostimi navadami lahko tako veliko naredimo za svojo varnost na spletu. Preprosto povedano, geslo je kot digitalni ključ, s katerim odklenemo dostop do svojega uporabniškega računa. Tako kot ključa svojega doma ne bi izročili neznancu, tudi svojega gesla ne smemo deliti z drugimi.

 Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je v javno razpravo poslalo predlog interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejala ministrica Mateja Ribič, želijo odpraviti neenakosti pri plačevanju storitev, poenostaviti administrativne postopke in pridobiti nove kadre.  Predlog so pripravili skupaj z uporabniki, izvajalci in drugimi deležniki, v državnem zboru naj bi ga obravnavali po nujnem postopku in ga sprejeli do 1. oktobra.

Predlog ima štiri ključne točke:

1. Izenačitev stanovalcev pri plačevanju storitev v institucionalnem varstvu. Zdaj namreč stanovalci domov za starejše, ki so že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, plačujejo le stroške bivanja in prehrane. Torej za iste storitve plačujejo manj kot stanovalci, ki so bili v dom sprejeti po zakonu o socialnem varstvu. Zanje bodo zato opravili poračun od 1. decembra 2025 dalje v obliki dobropisa. Tega bodo stanovalci porabili za plačevanje storitev dolgotrajne oskrbe v prihodnje. Prejeli ga bodo vsi plačniki, tudi tisti svojci in občine, ki doplačujejo del domske oskrbe. Tako se ne bo več dogajalo, da bi dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve plačevala različne položnice, je dejala ministrica. Po oceni ministrstva je višje položnice plačevalo okoli 3000 stanovalcev.

 Po lanskem izjemnem odzivu bodo na Bledu v nedeljo, 23. avgusta, vnovič organizirali Festival ponovne uporabe, na katerem boste imeli priložnost izmenjati in popraviti različne stvari, spoznati spretne ustvarjalce, poskusiti lokalne dobrote in biti dobrodelni.  

Namen festivala, ki ga organizirajo Občina Bled, Infrastruktura Bled in Ekologi brez meja, je pokazati, da bolj trajnostne navade niso nujno povezane z odrekanjem ali velikimi spremembami. Obiskovalci boste na stojnicah v Zdraviliškem parku brskali med brezčasnimi modnimi kosi na Vintage Marketu ali pa v izmenjevalnici oblačil zamenjali kakšen lepo ohranjen kos za »novega«. Spoznali boste, kako ustvarjalne roke spremenijo rabljeni ali odsluženi tekstilni material v upora. Svojo spretnost boste lahko preizkusili na ustvarjalnih delavnicah, denimo izdelali peresnico iz koščkov tekstila in niti ali potiskali majico z blejskimi motivi.

 V Arboretumu Volčji Potok lahko v poletnih dneh najdete obilo sence in miru, udeležite se lahko  filmskih večerov in ob vsakem obisku odkrijete ali izveste kaj novega.

Mlajše obiskovalce gotovo zanimajo ogromni dinozavri in slikopis o gozdnih živalih, pa tudi razstave orhidej, tropskih metuljev in kaktusov. Nekoliko starejše pritegnejo še razstave o Cirilu Jegliču, prvem vodji Arboretuma in o družini Souvan, saj se je Arboretum razvil iz njihovega parka. Do 2. septembra pa je na razstavnem prostoru Pristava na ogled mednarodna gostujoča razstava iz Portugalske Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Rastline so namreč že od nekdaj pomemben del človekovega življenja, kulture in duhovnosti. Zaradi oblike cvetov, plodov, semen in vonjav so številne postale simboli različnih veroizpovedi in prepričanj. 

AKTUALNO

Medgeneracijska solidarnost je v naši družbi še kako živa, je prepričan Marjan Sedmak, dolgoletni predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev (MZU- OPZDU). Tako v domačih kot v mednarodnih upokojenskih organizacijah je spodbujal prakse, ki pripomorejo k zdravemu staranju in omogočajo ljudem, da ostajajo kar se da dolgo samostojni in sposobni odločati o načinu svojega življenja. Bil je pobudnik ustanavljanja dnevnih centrov aktivnosti za starejše, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika njihovega ustvarjalnega življenja. Na začetku pomladi je po dobrega četrt stoletja prepustil vodenje ene od najštevilčnejših pokrajinskih zvez društev upokojencev – štirinajst jih je v Sloveniji – naslednici, vendar ostaja promotor aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in prostovoljstva.

Prehrana

Zelišča nimajo hranilne vrednosti, kot jo imajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pa vendar obogatijo okus jedi ter vplivajo na naše duševno in telesno počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno oziroma pomagajo uravnotežiti notranje organe.

Poleg tega imajo visoko biološko vrednost, saj omogočajo lažjo, boljšo in popolnejšo prebavo ter vsrkavanje hranilnih snovi. Hkrati so nepogrešljiv vir eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (naravnih antibiotikov) ter organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in zaščiti prebavnega trakta.

Zdravje 

Babica je spekla svojo znamenito orehovo potico, dedek pa je v trgovini kupil vnukovo najljubšo čokolado. Oba želita otroku pokazati ljubezen in ga malo razvajati. Toda pri otroku z alergijo na hrano se lahko dobronamerna pozornost hitro spremeni v zdravstveno tveganje. Zato se vse več starih staršev sprašuje, kako ravnati, ko čuvajo vnuka, ki ne sme jesti določenih živil.

Alergije so v zadnjih desetletjih postale pomemben zdravstveni izziv sodobne družbe. Po besedah kliničnega dietetika dr. Tomaža Poredoša, univ. dipl. ing. živ. teh., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana se je njihovo naraščanje sicer nekoliko umirilo, vendar ima še vedno približno tretjina prebivalstva težave z različnimi alergijskimi boleznimi. Strokovnjaki opažajo rast kronične koprivnice in hudih alergijskih reakcij oziroma anafilaksij. Med pogostejšimi so alergije na arašide, prav tako je vse več alergij na meso sesalcev, ki jih povezujejo z ugrizi klopov. Raziskovalci pri nastanku alergij preučujejo tudi vplive okolja, sodobnega načina življenja in številnih snovi, ki jim je človek vsakodnevno izpostavljen. Pomembno vlogo ima že prehrana matere med nosečnostjo in zgodnjim razvojem otroka. Kljub številnim raziskavam pa vseh vzrokov za nastanek alergij še ne poznamo.