SPOLNOST PO MOŽGANSKI KAPI

Štiriinpetdesetletni bralec je junija prebolel možgansko kap. K sreči je pravočasno prišel do ustrezne pomoči. Z novim letom se bo ponovno zaposlil s skrajšanim delovnim časom. Razen precejšnje utrujenosti in slabše koncentracije nima težav. Pred možgansko kapjo je imel povišan krvni tlak, ob jemanju zdravil je zdaj normalen, nehal je kaditi. S partnerico si ponovno želita spolnih odnosov. Sprašuje, ali obstaja nevarnost ponovitve možganske kapi in ali lahko vzame modro tabletko za boljšo erekcijo.

MIŠIČNA OTRDELOST PO MOŽGANSKI KAPI

Bralka, katere mož je pred kratkim doživel možgansko kap s posledično desnostransko hemiplegijo, sprašuje, kako preprečevati zakrčenost mišic na roki. Po vrnitvi iz  zdravilišča želi izvajati vaje tudi v domačem okolju, vendar se roka večkrat nenadoma zakrči, zato dlan težko odpre in izpusti predmet.

Spoštovani, rehabilitacija po preboleli možganski kapi je dolgotrajna in odvisna od več dejavnikov, sodelovanje posameznika pa je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Vsekakor svetujem, da gospod še naprej izvaja terapevtske vaje, ki mu jih je predpisal fizioterapevt v sklopu rehabilitacije v zdravilišču. Priporočljivo je vaditi od 15 do 30 minut na dan. Vaje naj vedno izvaja le do meje bolečine in gib na koncu zadrži nekaj sekund. Med vadbo naj bo pozoren na pravilno dihanje in naj ne zadržuje diha ali izdiha. Pomemben je tudi pravilen položaj telesa, izogiba naj se sunkovitim gibom. Če potrebuje vašo pomoč, se postavite na njegovo slabšo stran telesa.

UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE Z DOKUPOM LET

Bralka bi se želela čim prej upokojiti, stara je 62 let in ima nekaj več kot 38 let pokojninske dobe kot delovnega razmerja. Zanima jo, ali bi manjkajočo dobo lahko dokupila, kakšen je postopek ter za koliko bi bila pokojnina zmanjšana. Ima tudi štiri otroke, zato želi izvedeti, ali bo tudi pri predčasni pokojnini upravičena do povečanja pokojnine zaradi otrok.

Bralka ima že izpolnjen pogoj starosti 60 let za starostno ali predčasno pokojnino, nima pa še izpolnjenega pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa za starostno pokojnino niti 40 let pokojninske dobe za predčasno pokojnino. Za uveljavitev predčasne pokojnine bi lahko manjkajočo pokojninsko dobo dokupila, saj zakon zavarovancu ali uživalcu pokojnine za izpolnitev pogojev ali ugodnejšo odmero pokojnine omogoča dokup do pet let zavarovalne dobe. Bralka mora pri zavodu vložiti zahtevek, ki ji bo izdal odločbo, s katero ugotovi, katero obdobje je mogoče všteti v zavarovalno dobo in kolikšen prispevek bo morala plačati za vštetje te dobe. Odmerjen prispevek za dokup, če bi se za to odločila, bi morala plačati v enkratnem znesku v 15 dneh od prejema odločbe.

STAROSTNE SPREMEMBE

Osemdesetletna bralka je hvaležna, da ji je do zdaj zdravje dobro služilo. Z leti pa ima vse več drobnih zdravstvenih težav: bolečine v sklepih in hrbtenici, glavobole, mravljinčenje po rokah, težje dihanje ob naporu, hitro utrudljivost, težave pri odvajanju blata in pri zadrževanju vode ... Njena zdravnica jo je po pregledu in analizi krvi potolažila, da so to normalne starostne spremembe. Sprašuje, kako vedeti, da neka sprememba ni samo starostna in da potrebuje zdravljenje.

DOBRO JE VEDETI

PRAVICA DO BIVANJA V SINOVEM STANOVANJU

Bralka živi v hiši, ki je v lasti sina. Pred leti sta tako bivši mož kot sin podpisala soglasje, s katerim ji to dovoljujeta. Pravzaprav sta podpisala kratek zapis, v katerem je navedeno, da je bralki za nedoločen čas dovoljena uporaba stanovanje skupaj z vso opremo in da ji za to ni treba plačevati nobene najemnine. Bralko zanima, ali je dokument pravno veljaven in ali bo lahko živela v stanovanju tudi v primeru, če sin stanovanje proda.

UPOŠTEVANJE ODPOVEDNEGA ROKA

Bralec je dobil zanimivo ponudbo za zaposlitev. Skrbi pa ga, ker imam v pogodbi o zaposlitvi zapisan 60-dnevni odpovedni rok. Delodajalec zagotovo ne bo navdušen nad odhodom, saj takega kadra na trgu dela ni lahko najti. Zanima ga, kakšno tveganje prevzame, če ga ne bi upošteval.

Če že ni mogoče upoštevati celotnega odpovednega roka, ki ga je s podpisom pogodbe sprejel kot svojo obveznost, potem je vsekakor smiselno z delodajalcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na dan, ki bi vsaj približno odgovarjal obema.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s hrvaškim nosilcem pokojninskega zavarovanja (HZMO) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo 17. oktobra od 9. do 13. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani.

Nanje se lahko obrnete, če ste bili zaposleni na Hrvaškem in želite izvedeti, kdaj boste lahko uveljavili pokojnino. Prav tako jih lahko za nasvet vprašate tisti, ki že prejemate hrvaško pokojnino in želite dodatna pojasnila glede svojih pravic.

ZDUSOVE STRANI

Septembrske seje komisije za pokojninske in invalidske zadeve pri Zdusu so se udeležili še člani Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS) in Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predstavil jim je izhodišča za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

V predstavitvi izhodišč, usklajenih na vladi, je mag. Feketija utemeljil potrebo po reformi in prilagoditvi pokojninskega sistema neugodnim demografskim spremembam v naslednjih 20 do 30 letih. V tem obdobju naj bi se delež starejše populacije pri nas bistveno povečal. Hkrati nas EU opozarja na uravnoteženost javnih financ, kar zahteva tudi relativno uravnoteženo in družbeno vzdržno pokojninsko blagajno ter s tem pogojuje tudi sodelovanje s svojimi sredstvi. Poudaril je, da se bodo dokončne rešitve usklajevale v socialnem dialogu in javni razpravi, tako da se bodo konkretne spremembe sprejemale v državnem zboru v prihodnjem letu.

UPANJE

Vnuk ene naših naročnic je prišel na svetovanje. Kot kaže, študija ne bo dokončal niti na drugi fakulteti, na katero se je vpisal. Sicer sta bili obe fakulteti želja njegovih staršev, ne njegova. Ker nima prave motivacije, je obupal in postaja depresiven. Ne vidi izhoda, očita si, da je len in nesposoben.

Najprej sva se pogovorila o upanju, ki je povod za spremembo nekega stanja. Brez njega se samo predamo. Naj navedem zgodbo v premislek: Po pomoti so nekega moškega zvečer zaprli v hladilnico. Zavedal se je, da do naslednjega dne tja ne bo nikogar, in pomislil je, da je to njegova smrtna obsodba. Ni imel upanja, da bi pri zelo nizki temperaturi preživel vso noč. Svoji družini je napisal poslovilno pismo. Naslednje jutro so ga našli mrtvega. A pristojnim je bila njegova smrt nerazumljiva. Ponoči je prišlo do izpada hlajenja in bi pravzaprav moral preživeti. Umrl je zaradi svojega prepričanja, da nima več možnosti za preživetje – nehal je upati.