ZAGOTOVLJENA VDOVSKA POKOJNINA

Bralko zanima, ali bi bila upravičena do zagotovljene vdovske pokojnine v višini 748 evrov, če pri zavodu vloži tak zahtevek. Od leta 2010 je namreč uživalka vdovske pokojnine v višini mejnega zneska, ker je bilo to ugodnejše od njene starostne pokojnine z delom vdovske pokojnine.

Zakon o varstvenem dodatku, ki je prenehal veljati 31. decembra 2011, je med drugim tudi določal, da je vdovi oziroma vdovcu, ki ima poleg pravice do samostojne starostne ali samostojne invalidske pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine, zagotovljena vdovska pokojnina najmanj v višini mejnega zneska, ki znaša 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove.

PRAVICA DO STANOVANJA PO LOČITVI

Bralkina hči se je pred več kot desetimi leti poročila. Z možem sta si uredila hišo v mansardi. Lastniki hiše so moževi starši, vendar je bila mansarda pred tem končana le do tretje gradbene faze. Bralkina hči je tako z možem dokončala gradnjo in v tem stanovanju tudi živi. Moževi starši so obljubljali, da bodo polovico hiše in tako tudi mansardo prepisali na mlada zakonca, vendar do tega ni prišlo. Zdaj se bralkina hči ločuje in zanima jo, kakšne so njene pravice v zvezi s tem stanovanjem, v katero je vsa leta vlagala svoj zaslužek, zdaj pa od nje pričakujejo, da se bo odselila in da ne bo ničesar dobila.

KDAJ STAREJŠI DELAVEC NI VAROVAN PRED ODPOVEDJO POGODBE?

V prejšnji reviji sem pojasnil, kdaj je ta kategorija zaposlenih varovana pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, in napovedal, da bom v tokratni pojasnil, kdaj pa takšno varstvo pred odpovedjo ne velja.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 114. člena dopušča nekaj izjem, ko je mogoče podati zakonito odpoved iz poslovnih razlogov, in sicer v primeru:

- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino;

BOLEČINE V SPODNJEM DELU TREBUHA

Že pred petimi leti je 72-letna bralka želela razjasniti bolečino, ki se je občasno pojavila v spodnjem delu trebuha. Opravila je kar nekaj pregledov in bolečina je bila opredeljena kot posledica zaprtja. Ob izbrani prehrani in vnosu dovolj tekočine se je prebava uredila. V sredini lanskega leta se je pekoča bolečina razširila v ves spodnji del trebuha, pogosteje je morala na vodo. V urinu so bile prisotne bakterije in tako kot že leta hemoglobin (+). Po prejemu zdravil se je stanje hitro izboljšalo, vendar se je kasneje bolečina večkrat ponovila. Sprašuje, katere preiskave naj še naredi.

SOCIALNA FOBIJA

Naročnico bega hčerkino vedenje. Veliko dela od doma, vendar opaža, da se ne druži več s prijateljicami, že obisk trgovine je zanjo prava muka. Prišlo je tako daleč, da nikomur ne odpre vrat, celo pošte ne dviguje. Pove pa, da jo je strah in se počuti nelagodno, zato se izogiba stikom z ljudmi. Socialno fobijo velikokrat napačno razumemo kot strah pred odprtimi prostori in množico ljudi. Neizmerna tesnoba se pojavi že ob misli, da bi se znašli v situaciji, ko na videz ni rešitve pri roki.

IGRANJE Z IZLOČKI

Na nas se je obrnila že skoraj obupana bralka, ki doma skrbi za nepokretno mamo z napredovano obliko alzheimerjeve demence. Besedno sporazumevanje ni več mogoče, pomoč potrebuje pri vseh dnevnih aktivnostih. Zadnje čase pa se večkrat pomaže z blatom – tako sebe kot posteljo. Prosi za pojasnitev maminega vedenja in kaj lahko stori.

Spoštovani, razumem vašo stisko, zato najprej pojasnilo, kaj se pravzaprav dogaja. Ljudje smo ves čas v stiku z zunanjimi dražljaji in okolico zaznavamo z dotikom, sluhom, vidom, okusom in vonjem. Samo zaznavanje pa je odvisno od gibanja, in če hočemo določeni predmet spoznati s pomočjo dotika, ga moramo v roki premikati. V procesu zaznavanja s tipom ločimo taktilno in haptično zaznavo oziroma percepcijo. Taktilna zaznava se nanaša na dotik nekega predmeta, haptična pa na aktivno raziskovanje predmeta. Ko tipno zaznavamo težo, trdnost in podobno, gradimo haptični spomin, ki je nujno potreben za vizualno predstavo o predmetu.

POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO

Bralca zanimajo pogoji za vdovsko pokojnino, in sicer kdaj lahko žena pridobi pravico do vdovske pokojnine po umrlem možu. Poleg tega bi rad še okvirno informacijo o odmeri vdovske pokojnine.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let.