SOCIALNA OSKRBA – POMOČ NA DOMU

Bralkina 83-letna mama si je zaradi padca zlomila kolk. Trenutno je na rehabilitaciji v zdravilišču, je nepokretna, za zdaj še ne sme obremeniti noge, do stanovanja, v katerem živi sama, pa mora prehoditi deset stopnic. Bralka sprašuje o možnostih pomoči in nadaljnjih korakih.

Spoštovani, vsekakor se še pred maminim prihodom domov obrnite na njenega osebnega zdravnika in patronažno službo, kjer vam bodo pomagali pri nasvetih o negi. Žal so njihovi obiski zelo omejeni (število in obseg določa osebni zdravnik), zato vam svetujem, da se obrnete na javne zavode, ki v občini bivanja nudijo socialno oskrbo. Namen le-te sta predvsem oskrba in podpora pri ohranjanju čim daljše samostojnosti in kakovostnega življenja na domu, preprečevanje osamljenosti ter razbremenitev svojcev. Obsega pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih, kot so pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju in hranjenju, gospodinjska pomoč ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Socialno oskrbo izvajajo socialne oskrbovalke, storitev pa je običajno organizirana vse dni v tednu in se izvaja na domu uporabnika. Del cene storitve plača uporabnik, drugi del subvencionira občina, ki to storitev zagotavlja.

POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO S PRIŠTETO DOBO

Bralka navaja, da bo 1. avgusta letos dopolnila 40 let delovne dobe, decembra pa 58 let starosti. Pogoje za starostno upokojitev pa bi po izračunu zavoda izpolnila 1. aprila 2025 z upoštevanjem znižanja starosti zaradi dveh otrok in zaposlitve pred 18. letom starosti. Od 29. maja 2023 naprej je pri njej podana invalidnost III. kategorije zaradi bolezni s polnim delovnim časom. Dobila pa je tudi odločbo za prišteto dobo v trajanju štirih let in 11 mesecev ter tudi invalidnino za 70-odstotno telesno okvaro. Zanima jo, ali se zaradi prištete dobe lahko prej upokoji in ali se ji bo pokojnina odmerila tudi za prišteto dobo, torej skupaj za 45 let.

DOBRO JE VEDETI

DOLOČITEV MEJE

Bralko zelo jezi, da sosed vse bolj posega na njeno zemljišče. Začelo se je s košnjo, nato je začel saditi grmičke, zdaj razlaga, da bo del še ogradil. Po bralkinem prepričanju vse to počne na njeni strani meje. Mejnikov ni več, se pa bralka spominja, da je še do nedavnega razmejeval parceli navaden večji kamen, ki pa so ga njeni starši in takratni sosed šteli za mejni kamen. Bralka bi rada pokazala sosedu, da se je razširil na njen del parcele, in dosegla, da se umakne.

REGRES

Bralec ima zaposlena delavca s krajšim delovnim časom in ga zanima, kako je z njunim regresom. Prvi je bil do 30. aprila zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko. Od 1. maja do konca novembra pa je zaposlen za polni delovni čas 40 ur tedensko. Drugi delavec je že nekaj let na podlagi invalidske odločbe zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko.

Če je polovična ali katera druga zaposlitev, ki je krajša od polne, posledica prostovoljne odločitve delavca in delodajalca, potem pripada sorazmerni del regres.

POSLUŠANJE

Naročnica mi je med pogovorom zaupala, da ji je šestletni vnuk povedal, kako zelo rad je pri njej v varstvu. Ne samo zaradi razvajanja s hrano in dobro voljo, ampak tudi zato, ker ima občutek, da je edina, ki ga velikokrat zares posluša. Drugi odrasli nimajo nikoli časa.

Poslušanje je eden od glavnih načinov sprejemanja informacij. Na žalost pa večina izmed nas med opravki za to aktivnost izrablja le četrtino zmogljivosti. Večina misli, da smo dobri poslušalci, vendar ni tako. S stoodstotno zmogljivostjo lahko prisluhnemo samo kratkim in zanimivim informacijam, če poslušamo zanimivo daljše predavanje, pa je to precejšen umski napor. Med poslušanjem in slišanjem je namreč velika razlika. Slišati pomeni, da se ušesa odzivajo na zvočno valovanje. Poslušanje pa pomeni več kot to, saj zahteva, da možgani to valovanje interpretirajo in se nanj odzivajo. Kako izboljšati zmožnost poslušanja? Prvič, pretvarjajte se, da morate informacijo posredovati naprej. Če boste poskusili, boste presenečeni, koliko si boste zapomnili. Drugič, temu, kar slišite, pripišite pomen. Tretjič, kar si je vredno zapomniti, zapišite. Četrtič, vzpostavite očesni stik. Petič, sprašujte in odgovarjajte. Tako boste aktivirali možgane in govorcu dali vedeti, da ga poslušate.

PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralka navaja, da je njena sorodnica zaradi bolezni nezaposljiva oseba, kar je bilo ugotovljeno v posebnem postopku pri zavodu za zaposlovanje. Trenutno dobiva socialno podporo in varstveni dodatek, zato jo zanima, ali je smiselno, da bi ji starši plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Stara je 34 let in nima niti dneva pokojninske dobe. Obstaja namreč skrb, da mogoče le ne bo vse življenje upravičena do socialnovarstvenih dajatev, ki jih trenutno prejema.

PALIATIVNA OSKRBA

Svojci, ki doma skrbijo za bolnega sorodnika, so v hudi stiski, zanima jih, kako lahko najbolje poskrbijo za umirajočega, njegovo udobje in preprečevanje bolečin.

Spremljanje umirajočega je šola življenja, v kateri se zavemo, da sta v življenju zanesljivi le dve stvari – rojstvo in smrt. In ko se prikrade neozdravljiva bolezen, ki močno poseže v življenje bolnika in njegove družine, si mu svojci želijo nameniti čim več časa ter mu pomagati po najboljših močeh. Vendar smrt danes dojemamo kot poraz, kar pa umirajočim ni v pomoč. Svojci se nemalokrat spopadajo z občutki krivde, da zanje ne naredijo dovolj. Pogosto do zadnjega diha bijejo bitko in se zato, da bi ustregli bližnjim in čim dlje ostali aktivni, trudijo prek svojih zmožnosti, namesto da bi se v miru pripravili na trenutek slovesa.