Zdravstvo ne sme biti tržna dejavnost
Dobro je vedetinovember '24Zdravje Starejši
Zdusove strani
Komisija za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je ministrstvu za zdravje poslala pripombe k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Povzemamo najpomembnejše.
Upokojenci presojamo spremembe zakona predvsem z vidika, ali le-te prispevajo k ohranjanju in krepitvi javnega zdravstvenega sistema, za katerega se zavzemamo, saj si zaradi nizkih pokojnin večinoma ne moremo sami plačevati potrebnih zdravstvenih storitev na trgu in se zanje tudi v veliki meri ne moremo zavarovati pri zavarovalnicah, in ali prispevajo k izboljšanju dostopnosti ljudi do zdravstvenih storitev in zagotavljanju pogojev, da bodo potrebne zdravstvene storitve za vse prebivalce pravočasne, kakovostne, varne in financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in bodo vsi pacienti enako obravnavani.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetinovember '24Pravni nasvet
TEŽAVE S SOLASTNICO
Bralec je solastnik 3/5 nepremičnine. Preostali del (2/5) je v solasti solastnice, ki se za nepremičnino ne zanima in noče izvesti niti nujnih popravil, da ne bi hiša propadala. Podira se tudi kozolec, njive in travniki se zaraščajo. Bralec se je oglasil pri solastnici, pa mu ni hotela niti odpreti vrat. Bralec je tudi mejaš teh nepremičnin in ga zato vse skupaj še bolj zadeva. Zanima ga, kako naj izplača solastnico.
Imetništvo stvari v solastnini velikokrat povzroča razne težave. Iz predpisov izhaja, da je vsak solastnik upravičen uporabljati nepremičnino v skladu s svojim solastniškim deležem. Če ima torej nekdo 3/5 in drugi 2/5, je prvi upravičen uporabljati nepremičnino malce več kot drugi. Žal pa ni jasno, kaj sme kdo uporabljati in kako naj to uporablja. To je stvar dogovora med solastniki. Če dogovor ni mogoč, ga nadomesti odločitev sodišča. Enako velja tudi glede vzdrževanja nepremičnine in stroškov, ki so vezani na nepremičnino. Tisti, ki ima večji solastniški delež, prispeva več, tisti, ki ima manjši delež, prispeva manj, oba pač v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Stvari pa se zelo zapletejo tedaj, kadar nekdo poskuša uporabljati celotno nepremičnino, čeprav je le eden od solastnikov, ali pa če se za nepremičnino sploh ne zanima in tudi drugim onemogoča uporabo nepremičnine.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedetinovember '24Nasveti
JOGA SMEHA
Kjer je smeh, ni jeze, strahu, skrbi in tudi bolezni ne. Smejemo se lahko brez razloga, saj je dobra volja vir zdravja in povezovalnih odnosov. Iz Indije je že pred časom prišla k nam metoda smejalne terapije. Pri svojem delu jo uporabljajo v različnih poklicih, med drugimi tudi psihoterapevti in psihiatri.
Joga smeha je metoda celostnega preporoda telesa in duha. Je zabavna in enostavna vadba, s katero izjemno povečamo količino kisika v celicah telesa ter se naučimo pravilnejše in polnejše dihati. Sestavljena je iz kombinacije gibalno-vokalnih vaj, iger in globoke sprostitve. Radost in smeh sta ena najhitrejših poti k pozitivni naravnanosti uma. Ta sprostitvena dejavnost dokazano uravnava krvni tlak, sprošča mišice, izboljša krvni obtok, poveča vsebnost kisika v telesu in okrepi imunski sistem.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dobro je vedetinovember '24Pokojnine Pravni nasvet
ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE
Bralko zanima odmera invalidske pokojnine, glede na to, da bo kmalu stara 61 let in ima že 38 let in šest mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino.
Invalidska pokojnina se v primeru nastanka invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela odmeri od pokojninske osnove v odstotku, kot če bi šlo za uveljavitev starostne pokojnine. Zakon pa določa ugodnejšo odmero invalidske pokojnine, če je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starost, in sicer je najnižji odstotek odmere od pokojninske osnove 41 odstotkov. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi 65. leta starosti, pa je odstotek enak kot pri odmeri starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe, in sicer znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '24Zdravje Oskrba
TEŽAVE PRI HRANJENJU
Na nas se je obrnila bralka, ki skrbi za moža, ki je po možganski kapi ostal nepokreten in vezan na posteljo. Imata urejeno pomoč na domu, kljub temu pa za dobršen del nege in oskrbe poskrbi ona. Opaža težave, ki se pojavijo pri hranjenju, saj mož težje požira in se mu hrana zaletava. Prosi za nasvet.
Motnja požiranja ali disfagija se lahko pojavi v različnih obdobjih človekovega življenja, eden izmed vzrokov pa je lahko tudi stanje po možganski kapi, ki ga je treba jemati skrajno resno. Zaradi motnje lahko hrana in tekočina zaideta v sapnik in pljuča, kar povzroča težave z dihanjem ali celo aspiracijsko pljučnico.
Mednarodni svetovalni dan z nemškimi strokovnjaki
Dobro je vedetinovember '24Pokojnine
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z nemškim nosilcem pokojninskega zavarovanja (DRV) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo 19. in 20. novembra od 9. do 17. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Zagrebški cesti 54 v Mariboru. Nanje se lahko obrnete, če ste bili zaposleni v Nemčiji in želite izvedeti, kdaj boste lahko uveljavili pokojnino, ali če že prejemate nemško pokojnino in želite dodatna pojasnila glede svojih pravic.
Pokojnina mora ostati ekonomska kategorija z elementi solidarnosti
Dobro je vedetinovember '24Pokojnine
V Portorožu je septembra potekala že 7. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na kateri je bilo več predavanj, ki naj bi pokazala smeri nadaljnjega razvoja dveh bistvenih sistemov socialne varnosti v Sloveniji. Predavatelji so postregli s podatki, ki kažejo, da je Slovenija javnofinančno stabilna, sistemi socialne varnosti pa delujejo stabilno in zagotavljajo pravice vsem generacijam zavarovancev. Osrednji temi konference sta bili pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetinovember '24Zdravje
SPOLNOST PO MOŽGANSKI KAPI
Štiriinpetdesetletni bralec je junija prebolel možgansko kap. K sreči je pravočasno prišel do ustrezne pomoči. Z novim letom se bo ponovno zaposlil s skrajšanim delovnim časom. Razen precejšnje utrujenosti in slabše koncentracije nima težav. Pred možgansko kapjo je imel povišan krvni tlak, ob jemanju zdravil je zdaj normalen, nehal je kaditi. S partnerico si ponovno želita spolnih odnosov. Sprašuje, ali obstaja nevarnost ponovitve možganske kapi in ali lahko vzame modro tabletko za boljšo erekcijo.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetioktober '24Zdravje Oskrba
MIŠIČNA OTRDELOST PO MOŽGANSKI KAPI
Bralka, katere mož je pred kratkim doživel možgansko kap s posledično desnostransko hemiplegijo, sprašuje, kako preprečevati zakrčenost mišic na roki. Po vrnitvi iz zdravilišča želi izvajati vaje tudi v domačem okolju, vendar se roka večkrat nenadoma zakrči, zato dlan težko odpre in izpusti predmet.
Spoštovani, rehabilitacija po preboleli možganski kapi je dolgotrajna in odvisna od več dejavnikov, sodelovanje posameznika pa je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Vsekakor svetujem, da gospod še naprej izvaja terapevtske vaje, ki mu jih je predpisal fizioterapevt v sklopu rehabilitacije v zdravilišču. Priporočljivo je vaditi od 15 do 30 minut na dan. Vaje naj vedno izvaja le do meje bolečine in gib na koncu zadrži nekaj sekund. Med vadbo naj bo pozoren na pravilno dihanje in naj ne zadržuje diha ali izdiha. Pomemben je tudi pravilen položaj telesa, izogiba naj se sunkovitim gibom. Če potrebuje vašo pomoč, se postavite na njegovo slabšo stran telesa.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dobro je vedetioktober '24Pokojnine
UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE Z DOKUPOM LET
Bralka bi se želela čim prej upokojiti, stara je 62 let in ima nekaj več kot 38 let pokojninske dobe kot delovnega razmerja. Zanima jo, ali bi manjkajočo dobo lahko dokupila, kakšen je postopek ter za koliko bi bila pokojnina zmanjšana. Ima tudi štiri otroke, zato želi izvedeti, ali bo tudi pri predčasni pokojnini upravičena do povečanja pokojnine zaradi otrok.
Bralka ima že izpolnjen pogoj starosti 60 let za starostno ali predčasno pokojnino, nima pa še izpolnjenega pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa za starostno pokojnino niti 40 let pokojninske dobe za predčasno pokojnino. Za uveljavitev predčasne pokojnine bi lahko manjkajočo pokojninsko dobo dokupila, saj zakon zavarovancu ali uživalcu pokojnine za izpolnitev pogojev ali ugodnejšo odmero pokojnine omogoča dokup do pet let zavarovalne dobe. Bralka mora pri zavodu vložiti zahtevek, ki ji bo izdal odločbo, s katero ugotovi, katero obdobje je mogoče všteti v zavarovalno dobo in kolikšen prispevek bo morala plačati za vštetje te dobe. Odmerjen prispevek za dokup, če bi se za to odločila, bi morala plačati v enkratnem znesku v 15 dneh od prejema odločbe.