Z otvoritveno prireditvijo v Domu starejših občanov Črnomelj se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začela vseslovenska športna medgeneracijska akcija Simbioza Giba. 

Teden rekreativnega športa, vseživljenjskega učenja in zdravega in aktivnega življenja bo letos potekal že petič zapored.  Vse se do 22. oktobra se bo skupaj rekreiralo na tisoče mladih in starejših (od -9 mesecev do 100+ let), na rekordnih 493 lokacijah po Sloveniji: od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, pa do zdravstvenih domov, občin, domov za starejše občane, društev upokojencev, športno-rekreacijskih društev, fitnes društev. Vsak bo seveda poiskal sebi primerno dejavnost. 

Jutri, v soboto, 13. oktobra, bo dobro obiskati ljubljansko tržnico z okolico, saj se bo tam marsikaj dogajalo. Ob že klasični ponudbi sadja in zelenjave lokalnih pridelovalcev ter drugih kulinaričnih izdelkov bo več pozornosti namenjene kruhu (in krušnim izdelkom) ter medu (in medenim izdelkom).

Na Pogačarjevem trgu bo  med 10. in 14. uro na tradicionalnem Kruhfestu podjetje Žito praznovalo svojo sedemdesetletnico. Obljubljajo bogat animacijski program za otroke, degustacije različnih kruhov, med drugim so ob obletnici spekli poseben Jubilejni kruh iz 7 žit (vsebuje proseno, pšenično, rženo, pirino, koruzno, ječmenovo in ajdovo moko; pšenično kislo testo pa zagotavlja večdnevno svežino). Ob deseti uri pa bodo slavnostno, ob navzočnosti ljubljanskega župana,  razrezali največji jelenov hlebec. Ob 12. uri pa ne zamudite gledališke predstave gledališča Ane Monro na temo namakanja pekov.

  Prvi Mednarodni dan e-odpadkov, ki ga obeležujemo 13. oktobra, je namenjen osveščanju javnosti o pravilnem ravnanju z električno in elektronsko opremo. Vsekakor ti ne sodijo v koše za smeti, niti v navadne zabojnike, saj negativno vplivajo na okolje in ker z njihovim recikliranjem ohranjamo sekundarne surovine.

 E-odpadki so računalniki, računalniški zasloni, prenosni telefoni in tablice ter televizije, večje gospodinjske ter grelne in hladilne naprave in baterije. Proizvodnja narašča, v letu  2018 naj bi proizvajalci po vsem svetu  proizvedli 50 milijonov ton e-odpadkov in odpadnih baterij. Samo 20 odstotkov  teh odpadkov se vsako leto reciklira, kar pomeni, da 40 milijonov ton starih aparatov in odpadnih baterij vsako leto konča na odlagališčih ali pa se jih sežge oziroma nelegalno proda na črnem trgu, kjer se z njimi ne ravna pravilno. To pa povzroča zdravstvene, okoljske in družbene probleme zaradi nezakonitega pošiljanja odpadkov v države v razvoju.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana že tretje leto izvaja akcijo osveščanja o problematiki raka pri moških. Letošnji slogan akcije Pravi moški je Z zdravjem začnem na krožniku. Uravnotežena prehrana s čim več svežega sadja in zelenjave namreč poleg redne telesne dejavnosti eden od najpomembnejših dejavnikov, s katerim lahko zmanjšamo tveganje za težke bolezni, tudi raka.

V Sloveniji je rak na drugem mestu med najpogostejšimi vzroki smrti, pri moških pa je celo na prvem mestu. Moški najpogosteje zbolevajo za rakom prostate, nemelanomskim kožnim rakom, rakom pljuč ter debelega črevesja in danke. Najpogostejši je rak prostate, za katerim je leta 2015 zbolelo skoraj 1600 moških. Med najredkejšimi sta rak mod, za katerim zbolevajo zlasti mladi moški, in rak penisa, ki ga običajno odkrijejo pri moških nad 60. letom.

Zgodbe staranja niso literarne zgodbe, pač pa zgodbe o literaturi na temo staranja, pa tudi o znanosti, medicini, filozofiji, biologiji … Tako kompleksen pojem namreč lahko razumemo samo, če pri njegovem proučevanju upoštevamo različne vidike. Staranje je eden najpomembnejših sooblikovalcev sodobnega sveta, saj se s staranjem družbe bistveno spreminja njena dinamika. Zato je treba prepričati vse generacije, še posebej mlade, da staranje zadeva tudi njih. To že nekaj časa s pomočjo literarnih del počne dr. Tina Bilban, raziskovalka, literarna kritičarka, prevajalka in pisateljica (ter mama treh otrok, ki radi berejo), pobudnica mednarodne konference Zgodbe staranja, ki je septembra potekala v Ljubljani.

V Ljubljani Park Angele Piskernik

Pri Koseškem bajerju v Ljubljani je del poti Spominov in tovarištva poslej preimenovan v Park Angele Piskernik, znamenite slovenske botaničarke, naravovarstvenice, muzealke in profesorice.

Koroška Slovenka je bila rojena avgusta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli in je bila prva Slovenka z doktorskim nazivom iz naravoslovja. Doktorat si je pridobila leta 1914 na Univerzi na Dunaju. Dve leti kasneje je dobila službo v Kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum v Ljubljani. Znano je, da je imela kot ženska precej težav med moškimi izobraženci, v prid pa ji tudi ni bilo dejstvo, da je kot članica katoliškega ženskega gibanja aktivno agitirala ob koroškem plebiscitu.