Nacionalna raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, že peto po vrsti je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da se polovica prebivalcev Slovenije zdravo prehranjuje in so zadostno telesno dejavni. Kljub temu je prekomerno težkih 58,4 odstotka prebivalcev, med temi sta dobri dve tretjini stari od 55 do 74 let; 21 odstotkov pa jih ima bolezen ali okvaro hrbtenice.

Povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje, in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo. Vsak deseti prebivalec čezmerno pije alkohol (moški trikrat pogosteje kot ženske), vsak drugi se vsaj enkrat na leto močno opije. Kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, nekoliko več je moških, pasivno kadi približno vsak peti. Raziskava je tudi pokazala, da odrasli pomanjkljivo skrbijo za svoje ustno zdravje. Vsaj dvakrat dnevno si zobe umivata le slabi dve tretjini prebivalcev. Približno četrtina odraslih Slovencev zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem.

 Poletje suši sluznice našega telesa. Ker smo bolj razgaljeni, skozi pore izgubljamo več vode, zato lahko pride do dehidracije, ki prizadene celotno telo.

Namakanje v slani morski vodi dodatno deluje diuretično – ne vpijamo mi morja, temveč morje dejansko vpija nas, ker je bolj slano in vleče našo vodo nase. Seveda nas s tem tudi razstruplja, vendar le pod pogojem, da bomo izgubljeno vodo hitro nadomestili. Tega pa se žal ne da narediti z ledeno kavo, pivom in hladnimi osvežilnimi pijačami. Več težav lahko imamo tudi s prebavo in zaprtostjo, saj je zaradi pomanjkanja vode debelo črevo bolj izsušeno. Ko pa blato zastane, začnejo tudi toksini zastajati v črevesju in zastrupljati telo. Če imate težave s hemoroidi, se utegnejo ti pospešeno vneti.

 Strgan, počečkan ali kako drugače poškodovan evrski bankovec, ki ga morda ne želijo vzeti v nobeni trgovini ali bančni ustanovi, lahko brezplačno, brez provizije, zamenjate pri Banki Slovenije. Pomembno je, da predložite več kot 50-odstotkov bankovca oziroma da dokažete, da je bil manjkajoči del uničen.

 Zamenjavo lahko opravite osebno pri blagajni na Štefanovi 1 v Ljubljani med delavniki od 9.00 do 13.00 ter ob sredah še od 14.00 do 15.30. Ali pa bankovec pošljete po pošti - provizije in poštnine ne zaračunavajo - na naslov: Banka Slovenije – Gotovinsko poslovanje, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana. Dodajte  izpolnjeno izjavo, ki jo nadete na spletni povezavi:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo v skladu z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 izplačilom pokojnin za mesec julij dodal tudi pripadajoče letne dodatke. 

Določitev višine letnih dodatkov zahteva sistemski zakon (ZPIZ-2), po katerem njihovo višino določa zakon, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Navedeni zakon pa ne določa samo višine letnih dodatkov, ki se razlikuje od pravil, določenih v sistemskem zakonu, ampak določa tudi drugačen rok in pogoje za njihovo izplačilo. V primerjavi z zneski letnih dodatkov, izplačanih v preteklem letu, so letošnji višji za 10 evrov, drugačni pa so tudi cenzusi za izplačilo pripadajoče višine. Letošnji letni dodatki za uživalce pokojnin znašajo:

V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč. Leta 2010 so v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! vsa popisali v Registru divjih odlagališč.  V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot 230.000 kubičnih metrov odpadkov (ali za 92 olimpijskih bazenov).  V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov.Večino  predstavljajo gradbeni odpadki. 

 Divja odlagališča so ena izmed oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki, so poudarili razpravljavci na  strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki so ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018.   Predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Posledice divjega odlaganja se ne odražajo samo na kopnem, ampak tudi v vodah. Divja odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja ter imajo neposredne negativne ekonomske učinke – zmanjšujejo privlačnost turističnih območij, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo.

 Letošnje poletje zaznamujejo intenzivne nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj, opozarjajo na Planinski Zvezi Slovenije. Na določenih predelih še vedno lahko naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in primerno obutvijo. Zato svetujejo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem. 

Kaj dati v nahrbtnik?

V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju.

 Srečanje bralcev in prijateljev revije Vzajemnost konec maja na Lošinju je udeležencem zagotovo ostalo v lepem spominu. Sončno vreme, prijetno toplo morje, lepo urejen hotel s prijaznim osebjem in odlično hrano, povrhu pa še simpatični vodnice, vodniki ter animatorke in animatorji Kompasa ter zanimiv program - vse je vzajemno pripomoglo k dobremu razpoloženju. Kako smo se imeli in kaj vse smo počeli, poglejte v reportaži novomeške televizije Vaš kanal. 

Reportaža bo na sporedu: 10. in 17. julija ob 20. uri, 18. julija ob 22. uri ter 22. julija ob 21.30.

Na pobudo fundacije The Plastic Free July (#plasticfreejuly) je julij mednarodni mesec brez plastike. To je izziv vsem prebivalcem, da se ves mesec izogibamo izdelkom, ki so izključno iz plastike, jo vsebujejo ali so vanjo oviti, ter jih nadomeščamo s trajnostnimi izdelki.

 Tudi Evropska komisija si prizadeva za zmanjševanje uporabe plastičnih izdelkov. Vsako leto namreč v evropskih državah nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih ponovno uporabi. Še posebej je pereč problem mikroplastike, ki se pogosto znajde v zraku, vodi in hrani, učinki na zdravje pa še niso znani.

Duša Hlade Zore že deveto leto pomaga ljudem, ki so nezadovoljni z obravnavo v zdravstveni ustanovi (javni ustanovi ali pri zasebnikih) ali odnosom zdravstvenega osebja. Je ena izmed trinajstih zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po Sloveniji, in prav vsi imajo dovolj dela. Tudi spisek pritožb je skoraj povsod enak. Najpogosteje so kršene: pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do spoštovanja pacientovega časa ter pravica do obveščenosti in sodelovanja. Najbolj pa, kot pravi sogovornica, sicer upokojena zdravnica, ljudi bolijo neprimeren odnos osebja, osornost, nevljudnost in vtis, da nikomur ni mar zanje.