Ladja Partizanka je junija 1948 pripeljala v osvobojeno domovino prve povratnike iz Južne Amerike, ki so po prvi svetovni vojni odšli v tujino zaradi fašizma in v iskanju boljšega kruha. Partizanka je opravila tri poti v Južno Ameriko in eno v Severno Ameriko. Po požaru so jo obnovili in usposobili za vožnjo ob jugoslovanski obali vse do meje z Grčijo. Zora Pelikan, ki nam je fotografijo posredovala, išče koga, ki je bil na ladji.

Na fotografiji iz leta 1916 sta med drugimi slovenskimi vojaki tudi brata Franc in Peter Jelinek iz Prilip pri Brežicah, ki sta se v prvi svetovni vojni borila na soški fronti. Peter je padel in je pokopan v Doberdobu, Franc pa se je srečno vrnil domov. Fotografijo nam je poslala njegova vnukinja Marija Tucman.

ŠENTJUR

Šentjurski upokojenci so na zboru pregledali delo za nazaj ter si postavili cilje za naprej. Zbrane so med drugimi nagovorili župan Marko Diaci ter gostje: Vera Pečnik, podpredsednica Zdusa, Nina Golob, direktorica hotela Delfin, ter predsedniki sosednjih društev. Po poročilu predsednice Silve Koželj je delo  lani potekalo v treh sklopih, in sicer v 36 društvenih dejavnostih,  projektu Starejši za starejše in projektu Zdravo mesto. Društvo šteje 860 članov, v svoje vrste pa jih želijo pritegniti še več, je povedala in člane pozvala, da v svojem okolju nagovorijo morebitne donatorje za 0,5 odstotka od dohodnine, do česar so upravičeni zaradi pridobitve statusa humanitarne organizacije.

 Morda vam ime Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah ne zveni znano, ko pa napišemo Poletno gledališče Studenec, je slika že drugačna. A brez zavzetih članov društva seveda ne bi bilo gledališča. Mimogrede, za ljubljanskimi Križankami in portoroškim Avditorijem je na Studencu pri Krtini tretje največje pokrito letno gledališče pri nas.

Ljubiteljsko gledališko ustvarjanje v tistih krajih ima skoraj sedemdesetletno tradicijo, dobrih petdeset let je vanjo vpet predsednik društva in režiser vseh predstav Lojze Stražar. V okviru Kulturnega poletnega festivala, ki se začne konec maja, se zvrsti več kot dvajset celovečernih prireditev in še več drugih kulturnih dogodkov, kot so literarni večeri, predstavitve knjig, potopisna predavanja in program ob kulturnem prazniku. »Z gostovanji poklicnih gledališč in opere kot tudi izjemnih zborovskih skupin tudi sami kulturno bogatimo.

Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenska pokrajinska zveza društev upokojencev je prejela plaketo glavnega mesta Ljubljana za leto 2018. Kot je zapisano v obrazložitvi, se je zveza, ki je lani praznovala svojo 40. obletnico, prva v slovenskem prostoru odzvala na zgodovinske demografske spremembe, ki obdobja učenja, dela, ustvarjanja in oddiha naslavljajo na vse generacije. Že pred 12 leti so vzpostavili prvi dnevni center aktivnosti. Danes jih je sedem, v njih pa deluje mreža ponudbe svetovanj, informacij, razvedrila, komunikacije in vključevanja v okolje ter povezuje več kot 200 prostovoljcev in čez 2000 starejših. Plaketo je prevzel njen predsednik Marjan Sedmak.
(fotografija: arhiv MOL)

Po pomurskih ravnicah

Kako lepa in raznolika je Slovenija, so ugotavljali bralci Vzajemnosti, ki so se s Kompasovo vodnico Lili Kitič podali na ogled Pomurja. V Dobrovniku so si ogledali nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, kjer so s pomočjo geotermalne energije ustvarili pravi tropski vrt. Videli so tropske rastline z vsega sveta, od banan, ananasa, kave, papaje, popra do vanilje, ki spada med orhideje. Tudi te gojijo v rastlinjaku. Zapeljali so se še v vas Mele pri Radencih in si ogledali Oljarno Šaruga, kjer pridelujejo bučno olje, ter bližnji muzej kmečkega orodja. Potem so se zapeljali še do zdravilišča Radenci in se sprehodili po njihovem parku. Zadnja postaja izleta je bil Dom penin v Gornji Radgoni. Ogledali so si klet pod slapom ter pokusili radgonsko ranino in zlato radgonsko penino rose, ki je na 60. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani dobila naziv svetovnega šampiona 2018. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)

Terme Zreče so zagotovo med tistimi slovenskimi zdravilišči, kamor se gostje radi vračajo. Zaradi lepe narave, zdravilne termalne vode, odlične hrane in kakovostnih zdravstvenih storitev, predvsem pa zaradi pregovornega gostoljubja in prijaznosti Pohorcev. Najdi svoj nasmeh! je njihov slogan, nasmeh in prijazno besedo pa osebje širi med goste in naključne obiskovalce.

Da jim je v termah mar za njihovo dobro počutje, se pozna že po drobnih pozornostih, kot so steklen vrč s svežo vodo z rezinami limone in kozarci ob njej ali košarica z jabolki, postavljena na hodniku … Jabolko – kot sadež, ki ohranja mladost in predstavlja naravni vir zdravja in energije – ima osrednjo vlogo v enem izmed hotelov. V hotelu Atrij, ki je že dobil EU Marjetico – mednarodni okoljski znak za turistične nastanitve, med drugim spodbujajo goste, da porabijo manj vode in ustvarijo čim manj odpadkov. 

 V Arboretumu Volčji Potok se bodo obiskovalci naslednje tri dni naužili različnih lepot. Tako tisti, ki imajo radi naravo in še zlasti vrtnice, kot ljubitelji čudovitih elegantnih belih konj iz Lipice bodo zagotovo uživali.

V arboretumu v juniju cveti več kot 930 različnih sort vrtnic Največ je burbonk  in različnih skrižank, med njimi je tudi  24 botaničnih vrtnic (šipkov). Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, jutri, 8. junija, popoldne prireja Dan vrtnic. Začelo se bo ob 18. uri  s predavanjem  Matjaža Mastnaka  o zgodovini vrtnic s slik Narodne galerije, sledil bo voden ogled po spodnjem in zgornjem rozariju. Ob tem bodo odkrili spominsko obeležje za kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic leta 2017 v Ljubljani.  Sledilo bo družabno srečanje, predstavitev projekta Valvasorjeva vrtnica in razglasitev rezultatov glasovanja za najlepšo vrtnico, za katero bodo glasovali udeleženci dogodka.

 Ob stoletnici konca prve svetovne vojne je izšla posebna številka revije SLO, časi, kraji, ljudje  s podnaslovom: 1914-1918 med vojno in spominom.  

Na 106 straneh je objavljenih 15 prispevkov najvidnejših poznavalcev prve svetovne vojne z dokumentarnimi fotografijami in pričevanji udeležencev (pisma, dnevniki …); s poudarkom na slovenski vojni izkušnji. Izvemo marsikaj o vojnih taktikah,  najpomembnejših bitkah in grozotah na bojišču, pa tudi o življenju v zaledju, vključno z delovno mobilizacijo, v katero so bile vključene tudi ženske in otroci, o vojni propagandi ter o goriških in drugih slovenskih beguncih - okrog 80.000 jih je bilo razseljenih po vsej Avstro-Ogrski.