Demenca zaradi staranja prebivalstva postaja vse večji problem, ob katerem ne smemo zamahniti z roko. To bo poudaril tudi današnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni pod geslom Spregovorimo o demenci! Združenje Spominčica izpostavlja, da je nujno ozaveščati, zmanjšati stigmo obolelih, prepoznati prve znake bolezni in jo čim prej diagnosticirati.

Demenca in kognitivni upad bolnikovih funkcij sta v svetu vodilna vzroka za invalidnost in odvisnost od pomoči drugih, umrljivost zaradi demence pa je peti najpogostejši vzrok smrti. Alzheimerjeva bolezen predstavlja dve tretjini vseh demenc in zelo prizadene tako posameznika kot njegove svojce in širšo družbo. Zdravstveno stanje bolnika se slabša, kakovost njegovega življenja in življenja svojcev pa se zmanjšuje. Zdravila za bolezen še ni, z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem pa je njeno napredovanje mogoče upočasniti. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah 34.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, v svetu pa kar 47 milijonov. Še bolj skrb zbujajoče so po navedbah združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Svetovna zdravstvena organizacija je zato sprejela globalni akcijski načrt za demenco, znanstveniki pa medtem pospešeno iščejo nova in bolj učinkovita zdravila.

 V ponedeljek, 21. septembra, bo v Ljubljani med 11. in 13. uro potekal Pohod za mir 2020. Organizira ga pet slovenskih organizacij vojnih veteranov: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever  in Zveza društev in klubov MORiS.

Zbor pohodnikov v Ljubljani bo na ploščadi pred Moderno galerijo, nato pa se bodo napotili  ipo Cankarjevi, Wolfovi in Stritarjevi ulici na Mestni trg, kjer bo zbrane nagovoril župan Zoran Janković, prebrana bo poslanica generalnega sekretarja OZN,  nacionalno mirovno sporočilo pa bo podal dr. Danilo Türk, bivši predsednik Republike Slovenije. V kulturnem sporedu bo sodeloval Policijski orkester. Pohod bo potekal ob upoštevanju ukrepov in priporočil nacionalnega inštituta za zdravje Slovenije.

 Društvo Ekologi brez meja vabi posameznike in organizacije, da se 19. septembra pridružite milijonom ljudi po svetu v akciji World Cleanup Day - Očistimo svet 2020.

Odpravite se z vrečko na sprehod in poberite odpadke, hkrati pa pomagajte pri osveževanju Registra divjih odlagališč in vanj vnesite nove podatke (register.ocistimo.si).

Pri pobiranju odpadkov ne pozabite na popis blagovnih znamk! Le tako bomo lahko s skupnimi močni pritisnili na proizvajalce in poskrbeli, da v bodoče čistilne akcije res ne bodo več potrebne, še pozivajo Ekologi brez meja.

 V okviru Evropskega tedna mobilnosti pripravlja Turizem Ljubljana v nedeljo, 20. septembra, štiri brezplačna tematska vodenja po Ljubljani.  

Ogled Plečnikove arhitekture s kolesom bo udeležence popeljal iz središča mesta do Navja, osrednjega ljubljanskega pokopališča Žal, Plečnikovega stadiona ter cerkva sv. Frančiška Asiškega in sv. Jerneja v Šiški, ki sta kulturni spomenik državnega pomena. Ogled se bo začel ob 10. uri pred STIC na Krekovem trgu, trajal bo dve uri. Udeleženci se bodo nanj odpravili s svojimi kolesi.

 V okviru Evropskega tedna mobilnosti bo v Mestnem muzeju Ljubljana potekala  kolesarska delavnica za starejše “Varno in zdravo na kolo”. Udeležite se je lahko v ponedeljek, 21. septembra 2020, ob 13. uri.

 Na triurni delavnici se boste seznanili z osnovnim znanjem s področja cestno prometnih predpisov (CPP) in prve pomoči ter obnovili svoje znanje kolesarjenja oziroma se preizkusili na spretnostni vožnji s kolesom na prilagojenem poligonu. S pomočjo kolesarske simulacije SIMATHLON se boste lahko zapeljali po neokrnjeni naravi ali udeležili kolesarske tekme.

V Portorožu bo od 18. do 21. septembra vseslovensko, že 59., srečanje bivših internirank, internirancev, političnih zapornic, izgnancev in ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, njihovih svojcev in prijateljev.

Proslava, ki bo potekala pod naslovom Obrazi Ravensbrücka, s podnaslovom Preživele smo bo v nedeljo, 20. septembra, pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück, ki organizira srečanje je povedal: "Na slovesnosti, ki nosi sporočilo 'Ni nas okupiral nemški, italijanski ali madžarski narod, ampak fašizem in nacizem, ki ne poznata meja in v naših srcih zanju ni prostora' bomo prek kratkih portretov posameznih nekdanjih taboriščnic, pokojnih in še živih, obudili spomin na vzroke, zaradi katerih jim je bila odvzeta prostost, na trpljenje in razčlovečenje v taborišču in podali opomin, kako krhek je lahko mir v razmerah, v katerih živimo. To bodo ponovno zgodbe žensk z imenom in priimkom, ki so del svojega življenja preživele zgolj kot številka, zgodbe o ljubezni do sočloveka, do rodne grude in jezika ter vrednot generacije slovenskih taboriščnic in taboriščnikov."

 Družinska hiperholesterolemija je najpogostejša dedna življenje ogrožajoča presnovna motnja, in jo ima 1 oseba na 250 prebivalcev, so opozorili v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ker je raven holesterola povišana pravzaprav od rojstva, je tveganje za nastanek bolezni srca toliko večje.

Pomembno je, da bolezen čim bolj zgodaj v življenju odkrijemo in primerno ukrepamo. Višji kot je holesterol, večja je namreč nevarnost za zgodnja srčno žilna obolenja, zato že od leta 1995 pregledajo vrednosti holesterola v krvi pri predšolskih otrocih. Na sistematskem pregledu pred vstopom v šolo vsako leto odkrijejo vsaj 40 otrok s to motnjo. Čeprav so otroci brez vidnih težav, zdravi in primerljivo prehranjeni kot njihovi sovrstniki, starše opozorijo na ustrezno ravnanje, saj se holesterol zlagoma, vendar pospešeno kopiči v stenah žil (tudi na vekah, v obliki vozličev  v tetivah, na robu očesne roženice ...).  Za potrjeno družinsko hiperholesterolemijo velja, kadar je, denimo, pri posamezniku raven holesterola LDL > 8,5 mmol/L oziroma, če je raven holesterola LDL 6,5-8,4 mmol/L in je že utrpel zgodnji srčno-žilni dogodek (moški pred 55 letom, ženska pred 60 letom starosti). 

Zaradi trenutne situacije v zvezi s koronavirusno boleznijo covid-19  letošnjega 20. Festivala za tretje življenjske obdobje ne bo, sta sporočila soorganizatorja, Mestna zveza upokojencev in podjetje Proevent.

Obenem je že znan nov datum festivala, ki bo prihodnje leto in sicer od 29. septembra do 1. oktobra 2021.

Kot je še zapisano v sporočilu za javnost "moramo v teh časih vsi paziti nase in biti odgovorni do vseh okoli sebe. Verjamemo, da bo naslednje leto za dogodke končno stabilno in zopet polno življenja." 

 Mesto Dunaj bo skoraj četrtini svojih meščanov omogočilo brezplačno cepljenje proti gripi. Prednost bodo imeli starejši, otroci in zdravstveno osebje. Na ta način nameravajo meščane spodbuditi k cepljenju, precepljenost v mestu potrojiti in v bolnišnicah zagotoviti več prostora za bolnike z drugimi težjimi boleznimi, predvsem za težje bolnike s covidom-19.

Akcija bo potekala od 1. oktobra letos do konca marca prihodnje leto, vsak dan pa načrtujejo do 3.000 cepljenj. Pripravljenih imajo 400.000 odmerkov cepiva proti gripi, kar je trikrat toliko kot lani. Na cepljenje se morajo meščani prijaviti po spletu ali na zdravstvenem telefonu, izvajali ga bodo osebni zdravniki in redne ambulante, na voljo pa bo tudi v domovih za starejše in v zavodih za osebe s posebnimi potrebami. Po vsem mestu bodo postavili sedem dodatnih cepilnih centrov in 37 cepilnih ambulant.  Prav zanimiv pa je preurejen tramvaj, ki bo od oktobra potoval po obljudenih mestnih lokacijah, ljudje pa se bodo lahko cepili kar tam.

 V okviru projekta Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA), ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, bodo v osmih regijah potekali dogodki, poimenovani Dan brez alkohola. Na njih bodo strokovnjaki poudarjali pomen, ki ga ima odgovoren odnos do pitja alkohola.

Vsako pitje alkohola je tvegano in lahko pripelje do škodljivih posledic za posameznikovo zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je alkohol uvrstila celo med rakotvorne snovi. Na vsakih deset prebivalcev Slovenije v starosti med 25 in 64 let jih je v letu 2016 sedem pilo alkohol v mejah manj tveganega pitja, eden je pil alkohol čezmerno, dva pa sta vsaj že leto dni abstinirala. Se je pa vsak drugi prebivalec Slovenije v letu 2016 visoko tvegano opil. Zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkoholnih pijač, pa v Sloveniji po oceni NIJZ znašajo okoli 147 milijonov evrov letno.