Sladkorno bolezen ali diabetes mnogi imenujejo epidemija sodobnega časa, saj število bolnikov nenehno narašča. Pri nas naj bi se po ocenah diabetologov z njo spopadalo najmanj 175 tisoč oseb. V to število so všteti tako tisti, ki že prejemajo zdravila (lani jih je bilo 113.800), dobrih 20 tisoč, ki (po predvidevanjih) bolezen obvladuje brez zdravil, in še vsaj enkrat toliko ljudi, ki sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.

Vendar pa bi več kot polovico, po najnovejših podatkih pa celo do 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2, ki je najpogostejša, lahko preprečili z bolj zdravim načinom življenja. Pri tem ima veliko vlogo družina, zagotavljajo v Zvezi društev diabetikov Slovenija. Družinski člani naj bi pravočasno prepoznali znake sladkorne bolezni in se nato v spodbudo diabetiku skupaj odločili za bolj zdrav način življenja, ki koristi vsem. V prvi vrsti so to spremenjene prehranjevalne navade in redno gibanje. Res pa je, da vse družine niso tako povezane, raziskave namreč kažejo, da bi samo petina odraslih opazila opozorilne znake sladkorne bolezni pri družinskem članu.

Jejmo več polnozrnatih žit

Inštitut za nutricionistiko je začel pobudo Izbiram polnozrnato. Z njo želi spodbuditi potrošnike k poznavanju koristi uživanja polnozrnatih živil in pogostejšemu vključevanju le-teh v prehrano. Podatki namreč kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa le 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Odslej na portalu prehrana.si vsak teden objavljajo nove članke in videovsebine o koristi uživanja polnozrnatih žit. Te vsebujejo več prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in tako upočasni praznjenje ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo dalj časa siti. Po mnenju prehranskih strokovnjakov najmanj 30 gramov vlaknine dnevno varuje pred različnimi kroničnimi boleznimi, saj pomaga vzdrževati raven holesterola, prispeva k manjšemu povečanju glukoze v krvi po obroku in uravnava prehajanje črevesne vsebine.

 Na mednarodni dan prostovoljstva, 5. decembra,  bo v Hiši Evropske Unije v Ljubljani potekal 12. Slovenski kongres prostovoljstva. Namenjen bo merjenju učinkov prostovoljskega dela. V Slovenski filantropiji namreč opažajo, da je prostovoljstvo zelo zaželeno in prepoznano, ko rešuje različne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen. V zadnjih letih več ali manj uspešno merimo prostovoljstvo številčno (število prostovoljcev, število prostovoljskih ur, število izvedenih delavnic …), ni pa raziskav dolgoročnih vplivov prostovoljstva na družbeno blaginjo (vpliv na  kakovost življenja prejemnikov prostovoljske pomoči, kot tudi vpliv na kakovost življenja prostovoljcev), so zapisali v Slovenski filantropiji. 

 V Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) opozarjajo, da imajo znatno premalo socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev, da bi lahko oskrbovali vse starejše meščane, kronične bolnike in invalide, ki potrebujejo tujo pomoč. Njihovi zaposleni namreč odhajajo v manj naporne in bolje plačane službe, tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni, so opozorili na novinarski konferenci skupaj s predstavniki upokojencev.

V Zavodu za oskrbo Ljubljana je zaposlenih 130 socialnih oskrbovalk (v veliki večini so ženske), ki vsak dan pomagajo blizu 900 uporabnikom. Že ta trenutek bi jih potrebovali vsaj še dvajset, saj morajo tisti, ki potrebujejo socialno oskrbo, na obisk oskrbovalke čakati od dva do tri mesece. Težava je v tem, da je to delo odgovorno, a slabo plačano, ob tem še fizično in psihično naporno, poteka v turnusih in vse dni v letu. Zato si oskrbovalke iščejo službo drugje, je povedala Liljana Batič, direktorica ZOD.

 Na današnji 3. december, dan rojstva Franceta Prešerna, bodo kulturne ustanove ponovno odprle svoja vrata. Ta veseli dan kulture je 20. po vrsti in po vsej državi se bo zvrstilo več kot 300 brezplačnih dogodkov, namenjenih vsem starostnim skupinam,  vodenih ogledov razstav, delavnic, predavanj, predstavitev knjig ...

Dogodki s podrobnimi opisi so zbrani na posebni spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: https://www.zvkds.si/sl/elkd/elkd-prireditve. Najprej izberite regijo in nato še dogodke.

Danes zaznamujemo mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. Združeni narodi spodbujajo invalide k dejavnemu sodelovanju in prevzemanju vodstvenih vlog v družbi. V prizadevanjih za izboljšanje položaja invalidov in oseb s posebnimi potrebami je bila leta 2006 sprejeta konvencija o pravicah invalidov, ki jo je podpisalo 153 držav, tudi  Slovenija, kjer z invalidnostjo živi 170.000 ljudi, kar predstavlja 8,5 odstotka prebivalstva.

Svet za invalide je v svoji poslanici navedel, da je Slovenja v letih po ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov pokazala, da gre po pravi poti in da sledi svojim obveznostim iz konvencije. A po njihovem opozorilu bi moral svet delovati kot osrednji organ za spremljanje uresničevanja konvencije, vendar mu ta vloga še ni priznana. Še vedno namreč deluje le kot posvetovalni organ in njegovi sklepi nimajo izvršne moči, zato  je treba položaj in področje delovanja sveta zakonsko urediti in hkrati zagotoviti potrebne kadrovske in finančne vire, so pozvali.

 V Vodnikovi domačiji, Hiši branja, pisanja in pripovedovanja v Ljubljani bodo jutri, 3. decembra, ob 17. uri, odprli že peti sejem ilustracije. Na ta način želijo spomniti, da je ilustracija lepo darilo, ki se v različnih barvah, oblikah in formatih lepo poda številnim prostorom in priložnostim. 
Na področju ilustracije je slovenska ustvarjalnost izjemna, imamo izjemno bogato tradicijo in živahno sodobno produkcijo, ki sega na različna področja ilustracije.

 V Galeriji Vodnikove domačije so razstavljena dela 29 ilustratork in ilustratorjev starejše in mlajše generacije: Marta Bartolj, Nenad Cizl, Zvonko Čoh, Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Zala Kalan, Anka Kočevar, Marjan Manček, Ana Maraž, Matija Medved, Teja Milavec, Eva Mlinar, Maša P. Žmitek, Andreja Peklar, Maja Poljanc,  Liana Saje Wang, Luka Seme, Tanja Semion, Hana Stupica, Marlenka Stupica, Peter Škerl, Nina Štajner, Nina Urh, Meta Wraber, Ana Zavadlav, pa tudi  pokojen Marije Lucije Stupice.