Saloma v ljubljanski operni hiši

Istoimensko glasbeno dramo je skladatelj Richard Strauss komponiral po predlogi Oskarja Wilda in se z njo ob premieri leta 1905 povzdignil med najpomembnejše operne skladatelje. Osnova je biblijska zgodba o Janezu Krstniku in v njej smo priča usodnemu srečanju med ljubeznijo, poželenjem in smrtjo. Pomembno mesto imajo tudi nekatere izrazito mejne teme, kot so obsesija, maščevanje, incest, samomor, ki jih nobena družba ne sme prezreti. Predstava je nastala v koprodukciji z Opero iz Hongkonga, v režiji priznanega Andrejsa Žagarsa in pod taktirko maestra Lorisa Voltolinija. Vlogo Salome kot gostja poje Natalia Ushakova, vlogo Heroda Jure Košir oz. Branko Robinšak, vlogo Herodiade pa Mirjam Kalin oz. Vlatka Oršanić. Ogled v več februarskih terminih.

Mala čarovnica je že od nekdaj najljubša pravljica slovenske gledališke, filmske in televizijske igralke Ivanke Mežan. Tako kot mala čarovnica je hotela tudi ona vedno pomagati drugim in se vsakič znova potruditi, da bi naredila vse najboljše, da bi zmagalo dobro. Čeprav je ustvarila neizmerno veliko odličnih gledaliških vlog in leta 1995 za svoje delo prejela najvišje priznanje  Borštnikov prstan, je ostala v spominu kot potovka Maruša v Klopčičevem filmu Cvetje v jeseni, kjer je kamera ujela njeno dušo.

Slovenski bienale ilustracije

 Tradicionalno, že enajstič,  združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev, pokaže njihove dosežke, razkriva odličnost in ustvarjalno moč slovenske ilustracije. Do srede februarja si lahko v galeriji Cankarjevega doma ogledate obsežnejšo predstavitev ilustratorskega opusa akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, ki je prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Mlada Hana Stupica pa je bila nagrajena za ilustracije svoje prve slikanice, ukrajinske pravljice Rokavička.

Kar 18 nedeljskih večerov smo preživeli v družbi gledališkega igralca Evgena Carja ob TV nanizanki Naš vsakdanji kruhek, malo prej smo ga gledali v glavni vlogi filma Srečen za umret. Ljudem se je prikupil s toplino, ognjevitim temperamentom in posebnim občutkom za komedijo, tako da so mu mnogi rekli kar prekmurski Švejk. Nikoli pa ni bil povezan z nobenimi aferami ali žgečkljivimi zgodbicami, vedno je bil nekoliko v ozadju. Uravnotežen, prizemljen, skromen, zvest Prekmurju in družini, pa morda zato o njem ne vemo prav veliko.