TRAJNI URINSKI KATETER

Bralka že dalj časa skrbi za moža, ki ima zaradi obolenja prostate vstavljen trajni urinski kateter. Zvečer urin iz vrečke odtoči, vendar se do 1. ure zjutraj spet napolni, zato vsako noč ob tej uri vstaja. Zaradi tega je pogosto neprespana in utrujena. Mož dnevno popije od 2,5 do 3 litre čaja ali drugih tekočin. Sprašuje, kako naj si pomaga, da bo vrečka za zbiranje seča zdržala do jutra.

Urinski kateter je v telesu tujek in vir okužb, zato ga poskušamo čim prej odstraniti. Žal pri nekaterih obolenjih ne gre drugače. Bralkin mož do zdaj ni imel vnetja sečil, ki so pri stalnem urinskem katetru dokaj pogosta, kar pomeni, da gospa dobro skrbi za odvajanje seča in upošteva nasvete urologa. Med njimi je tudi pitje med 2 in 3 litri tekočine na dan. Tako se možnost zastoja in razvoja bakterij v sečnih poteh zmanjša. V ležečem položaju je odvajanje vode iz telesa pospešeno, zato morajo predvsem tisti, ki jim noge čez dan otečejo, ponoči pogosteje na vodo.

STRANSKI UČINKI ZDRAVIL V PROSTI PRODAJI

Bralka, stara 76 let, ima pet let neredno bitje srca, zato redno jemlje Marevan, Concor, Ampril HL in Atorvastatin. Krvavitev ali drugih zapletov do zdaj ni bilo. Še vedno skrbi zase in za moža, kuha, pospravlja, ima manjši vrt, igra karte, se druži s prijatelji in rada hodi v naravo. Vedno bolj pa jo moti občasna pozabljivost (ali je zaklenila vrata, izključila likalnik, kam je položila ključe). Sprašuje, ali bi ji za boljši spomin pomagal Bilobil.

POVIJANJE NOG PRI VENSKI BOLEZNI

Tokrat smo prejeli dve vprašanji: prva bralka je bila pred dobrima dvema mesecema operirana zaradi krčnih žil. Še vedno povija nogo z elastičnim povojem. Ker prihajajo topli dnevi, sprašuje, kako dolgo je povijanje še potrebno. Pri drugi bralki se je na krčni žili na sredini goleni pojavila približno 5 cm dolga pordela oteklina, ki je toplejša in jo boli. Zanima jo, ali lahko nogo kljub temu povija.

Osnovno zdravljenje pri kronični venski bolezni, njenih posledicah in poznih zapletih je zunanja kompresija – bodisi z elastičnimi povoji bodisi ustreznimi nogavicami. Na začetni stopnji venskega obolenja med bolniki ni velikega navdušenja za takšno terapijo. Pri napredovalih stadijih, predvsem pri bolnikih, ki imajo težave s krčnimi žilami ali stalnim otekanjem gležnjev oziroma goleni, je kompresijsko zdravljenje smiselno. Pri golenjih razjedah pospeši celjenje in zmanjša bolezenske znake, zato je zunanja kompresija osnovno zdravljenje.

BOLEČINA V MEČIH

58-letni bralec ima pri hoji bolečine v mečih desne noge, ki se širi proti stegnu in postane tako močna, da se mora ustaviti. Po nekaj minutah počitka bolečina preneha. Že pred leti so mu odkrili zožitev hrbteničnega kanala. Pogosto ga boli križ. Temu pripisuje tudi težave z nogo. Še vedno občasno opravlja zidarska dela in pokadi 20 cigaret dnevno. Bolečina je postala moteča pri vsakdanjem življenju, zato sprašuje, kako naprej.

 Vprašanje, ki ga je postavil bralec, je pogosto. Poznam kar nekaj ljudi po amputaciji noge, ki so bili prepričani, da je za vse kriva hrbtenica, in so prepozno ugotovili, da je vzrok slaba prekrvitev. 

ANGINA PEKTORIS

72-letna bralka ima bolečine v levi rami, ki so v zadnjih mesecih vedno hujše in se širijo v vrat, nadlaket in predel lopatice. Pri rentgenskem slikanju so ugotovili obrabo v ramenskem sklepu in kalcinacijo. Prebrala je, da se takšne bolečine pojavijo tudi pri angini pektoris, zato jo zanima, ali mora na pregled srca.

Osnovni vzrok za nastanek srčne bolečine (angina pektoris) je pomanjkanje kisika v srčni mišici zaradi zoženih žil, ki srcu dovajajo kri. Bolečina na začetku bolezni nastane pri telesnem ali psihičnem naporu, obilnem obroku, hudem mrazu, kasneje se lahko pojavi tudi pri manjših naporih ali v mirovanju. Značilna »anginozna« bolečina se začne v predelu prsnice, se širi v vrat, čeljust, največkrat v levo ramo, med lopatici ali v zgornji del trebuha. Je pekoča, tišči ali daje občutek tesnobe.

TEŽAVE Z OTEKANJEM NOG

Bralka ima težave zaradi obojestranskega otekanja nog okoli gležnjev. Oteklina je nastopila pred tremi meseci, ko je začela jemati dvojna zdravila za znižanje holesterola. Zaradi pridružene bolečine in nemoči v mišicah je eno izmed njih (katalip) prenehala jemati. Bolečine so se umirile, ostala je neboleča oteklina gležnjev brez vidnih sprememb kože, ki prek noči le deloma splahne. Več let jemlje različna zdravila zaradi visokega krvnega tlaka, trenutno amlodipin.

PRIPRAVE NA PREGLED

Poklicala je bralka, ki ima v kratkem težko pričakovan prvi pregled pri kardiologu. Pripravila je že vse izvide dosedanjih pregledov pri različnih specialistih in napisala dolg spisek težav. Se pa boji, da vso noč pred pregledom ne bo spala, ko bo stopila pred zdravnika, bo zaradi strahu pozabila, kaj vse bi mu morala povedati in ga vprašati.

Pri svojih osebnih zdravnikih smo navadno bolj sproščeni, težave pa nastopijo, ko pridemo k neznanemu zdravniku, zato nekaj nasvetov. Osnovno pravilo je, da ne poskušate v eni sapi povedati vsega, kar je narobe. Dobro pomislite, kaj je bila tista težava, zaradi katere vas je zdravnica napotila h kardiologu. Ste imeli bolečine v prsih, težave z dihanjem, otekanjem, ste čutili nereden utrip srca, imate neurejen krvni tlak, ste izgubili zavest in podobno. To težavo najprej poudarite in naj bo rdeča nit pogovora s specialistom. Dober zdravnik vas bo znal spraševati tako, da bo dobil vse podatke, ki jih potrebuje. Ne vzemite za zlo, če vas bo na spoštljiv način prekinil. Pomagal vam bo, da se ne izgubite v nepomembnih podrobnostih.

O BOLEČINAH PONOČI

Bralec je dolgoletni bolnik s sladkorno boleznijo, ki ima, še posebej ponoči, neznosne, pekoče bolečine v obeh golenih. Pogosto vso noč presedi, saj mu le tako malo odleže. Občasno jemlje tablete proti bolečinam. Predpisali so mu tablete Lyrica, ki jih ni prenašal. Neurontin mu ni pomagal, zato je po dveh dneh zdravljenje opustil. Jemlje zdravila proti visokemu krvnemu tlaku in povišanim maščobam. Ugotovili so mu tudi obrabo na obeh kolenih. Ima dolgoletne težave s hrbtenico. Zanima ga, ali so bolečine lahko tudi zaradi tega. Pregled ožilja nog je bil normalen.