Na koži je stalna mikrobna flora, ki ima zaščitno in varovalno vlogo. Njeni mikroorganizmi so s človekom v soodvisnem sožitju, pomembni so za normalno delovanje našega telesa in preprečujejo naselitev patogenih bakterij. V primeru znižane imunske odpornosti se ti mikroorganizmi lahko prekomerno razmnožijo in povzročijo bolezen.

Z dotikanjem predmetov in drugih oseb dobimo na roke prehodno mikrobno floro. Začasno se na koži lahko naselijo patogeni mikroorganizmi in povzročijo bolezen, kadar se dotikamo okuženih oseb in predmetov (kljuka, telefonska slušalka, računalniška tipkovnica, denar …) ter pri prehodu z okuženega predela telesa, kot je dotik oči z okuženimi rokami. Patogeni mikroorganizmi se hitreje naselijo na suho, vneto in poškodovano kožo, zato moramo skrbeti za roke in jih negovati s primerno kremo. Poškodovano kožo in ranice na rokah zaščitimo z vodoodpornim obližem. Mikroorganizmi se zadržujejo v vlažnih predelih med prsti na rokah, pod dolgimi nohti, zato naj bodo nohti kratko pristriženi. Odstranimo jih s pravilnim umivanjem in razkuževanjem rok.

Izločanje urina in odvajanje blata sta ena izmed osnovnih fizioloških potreb, s katerimi izločimo odpadne in škodljive snovi iz telesa. Na oba procesa vplivajo prehrana, zaužita tekočina, gibanje, delovanje organov, nekatere bolezni, nekatera zdravila, psihološki dejavniki in čustvena stanja.

Na izločanje urina vpliva delovanje ledvic, ki imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu. Vzdržujejo volumen telesnih tekočin in krvni tlak, kislost telesa, omogočajo izločanje presnovnih produktov iz telesa in zadržujejo snovi, koristne za telo. Opazujemo količino izločenega urina, pretok urina, videz, vonj, primesi, pogostost izločanja in motnje v izločanju urina. Pri normalnem izločanju je uriniranje brez bolečin in v normalnem curku.

 Vzdrževanje osebne higiene vpliva na dobro psihofizično počutje in ohranja človekovo dostojanstvo. Z umivanjem odstranjujemo odmrle kožne celice, znoj, vidno umazanijo, neprijeten vonj in izločke, hkrati pa pospešimo prekrvavitev kože.

Kadar starostnik potrebuje pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, lahko občuti sram in nelagodje, zato poskrbimo za zasebnost. Druge osebe naj ne vstopajo v prostor, vrata naj bodo zaprta. Starostniku povemo, kaj bomo počeli, dotikamo se ga obzirno ter spoštljivo in razgalimo samo tisti del telesa, ki ga umivamo. Poskrbimo za umivanje telesa, higieno ustne votline, striženje nohtov, urejanje pričeske, pri moških za britje brade in urejanje brkov.

 Negibljivi osebi je postelja prostor za počitek, hranjenje, izločanje, razvedrilo, zato je še toliko pomembnejše, da je urejena. Postiljanje prilagodimo njenemu zdravstvenemu stanju in ohranjenim gibalnim sposobnostim. Pozorni moramo biti tudi na njene bolečine.

Pred začetkom postiljanja si pripravimo prostor in pripomočke. Imeti moramo prost dostop do postelje, zato po potrebi odmaknemo nočno omarico ali drugo pohištvo. Na čisto površino odložimo posteljno perilo (rjuhe, prevleko za vzglavnik in prešito odejo, nepremočljivo podlogo, če je treba) in pripravimo vrečo ali koš za umazano perilo. Posteljo dvignemo in prilagodimo višino tako, da sega negovalcu do bokov.

Za kakovostno spanje in počitek je pomembna udobna postelja. To velja tudi za negovalno posteljo. Ta je še posebej pomembna za slabše gibljivo ali negibljivo osebo, ki ne more vstati iz postelje, ker je to njen prostor za počitek, hranjenje, izločanje ter zaposlitvene in razvedrilne dejavnosti.

Negovalne postelje so različne. Lahko so z mehanizmom dvigovanja in spuščanja ležišča ali brez njega, s kolesci ali brez kolesc ter električne. Predvsem pa mora biti postelja dovolj velika in iz materialov, ki omogočajo enostavno čiščenje in razkuževanje.

Negibljivi osebi urejamo različne položaje v postelji, ker s tem razbremenimo posamezne dele telesa in tako preprečujemo nastanek zapletov zaradi negibljivosti, pospešimo prekrvitev in izboljšamo počutje. Poskrbimo, da je telo v naravnem položaju. Pri tem uporabljamo blazine različnih velikosti, svitke, narejene iz mehkejših materialov, brisače in rjuhe.

Negibljivega starostnika nameščamo v hrbtni, polsedeči, sedeči, bočni in polbočni (30 stopinj) položaj, saj pogosto leži na hrbtu. S pravilno ureditvijo hrbtnega položaja dosežemo sprostitev telesa in vzdržujemo pravilno držo. Pred vsakim opravilom mu povemo, kaj bomo naredili, in mu razložimo, kako lahko sodeluje. Posteljo dvignemo na primerno višino, da ne obremenjujemo svoje hrbtenice. 

Zdrav človek spreminja položaj telesa tudi v spanju, kjer s premikanjem razbremeni ogrožene predele telesa. Kadar je sposobnost premikanja, spreminjanja lege in položajev ovirana, lahko nastane razjeda zaradi pritiska (preležanina).

Razjeda zaradi pritiska je lokalna poškodba kože in podkožnih tkiv, ki nastane zaradi dalj časa trajajočega povečanega pritiska na tkivo, strižne sile in sile trenja. Najpogosteje nastanejo na predelih telesa, kjer je kost tik pod kožo. Posledica dolgotrajnega pritiska na tkivo je prekinjen krvni obtok, ki vodi v zmanjšano preskrbo celic s kisikom in posledično v odmrtje tkiva.

Pri motnjah gibanja potrebuje starostnik pomoč pri vstajanju, hoji, posedanju na invalidski voziček ali stol, urejanju položajev v postelji, izločanju, hranjenju in izvajanju drugih telesnih dejavnosti. Ustrezni pripomočki omogočajo stabilnost, dajejo oporo, zmanjšajo obremenitev ter olajšajo premikanje in dvigovanje.

Kadar dolgo ležimo, postopoma vstajamo iz ležečega v sedeči in stoječi položaj, tako da se najprej v postelji usedemo in eno do dve minuti sedimo z nogami navzdol, šele potem se dvignemo v stoječi položaj. Pri vstajanju smo pozorni na splošno počutje. Lahko se pojavi ortostatska hipotenzija, ko se nenadoma zniža krvni tlak za najmanj 20 mmHg. Znaki so slabost, vrtoglavica, bledica, potenje, omotica, zamegljen vid, šumenje v ušesih in omedlevica. Ob pojavu katerega od navedenih znakov se usedemo in izmerimo krvni tlak. Če slabost, omotica ali vrtoglavica ne minejo, se uležemo, ob ponavljajočih se težavah obiščemo zdravnika.

Redna telesna dejavnost izboljša telesno in psihosocialno zdravje: krepi mišice, vpliva na zdravje kosti, ohranja psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, krepi imunski sistem ter vpliva na dober spanec. Samostojnost pri gibanju pomeni neodvisnost pri opravljanju življenjskih potreb, omogoča vzdrževanje stikov in druženje, zato preprečuje osamljenost ter zmanjša stres.

Za starostnika so priporočljive vaje za ohranjanje mišične moči, vaje za gibljivost, ravnotežje in aerobne dejavnosti, kot so hoja, hoja po stopnicah, tek, kolesarjenje, ples, planinarjenje, tek na smučeh, plavanje, aerobika. Telesna vadba naj bo prilagojena zdravstvenemu stanju in sposobnostim posameznika. Takoj jo prekinemo, če začutimo bolečine ali pritisk v prsih, vratu, ramenih, rokah, če občutimo slabost ali omotico, če nas oblije mrzel pot, se pojavijo krči v mišicah, če občutimo močnejšo bolečino v sklepih, gležnjih, podplatih ali nogah.