V življenju imamo premalo veselja, premalo hvaležnosti, zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno – imenuje Objem zdravja. »Velikokrat bi raje na recept napisala sedem objemov na dan kot pa škatlico zdravil. Kajti to bi marsikateremu pacientu bolj koristilo. Poleg pogovora z nekom, ki bi ga zares poslušal.« 

Seveda ni prva, ki poudarja, kako slabo na zdravje vplivajo negativne misli, nepredelana čustva, porušeni družinski odnosi in strah pred tem, kaj bi nam prinesle morebitne spremembe. Ker pa tudi iz lastnih izkušenj ve, da se lahko živi veliko bolj polno in radostno, paciente nenehno spodbuja, naj na življenje pogledajo s svetlejše plati. »Vedno si vzamem čas, da poslušam, kaj jih teži. Veliko sprašujem, saj na ta način veliko izvem. In vedno znova ugotavljam, da so bolezni – ne samo astma in alergije – zelo pogosto povezane s tem, kako ljudje živijo, kaj se jim dogaja, kako jih določena čustva dobesedno dušijo. Veliko je nezadovoljstva in negativizma.« Pacientom vedno znova pojasnjuje, da morajo nekaj spremeniti, če želijo živeti bolje. »Seveda vedno ne gre brez zdravil, a vsak od nas je odgovoren za svoje zdravje in vsak ima samozdravilne sposobnosti,« zatrdi zdravnica.

Včasih se maščobam niso izogibali, a kar nekaj desetletij so zdravniki glasno svarili ali celo prepovedovali uživanje živalskih nasičenih maščob, na primer ocvirkov, pancete, slanine, pršuta, masla in smetane, polnomastnega mleka in drugih oblik maščobe. Tudi uživanje ocvrte hrane in slaščic z maslom in smetano ... Namesto masla so na primer priporočali margarino, ne vedoč, da je v njej spremenjena oblika maščobe z visokim deležem transmaščobnih kislin, ki so potrjeno škodljive. A vsaka spremenjena maščoba je škodljiva, pa naj je oksidirana oziroma žarka ali hidrogenirana v obliko transmaščobnih kislin.

V človeškem telesu je okrog 96.000 kilometrov žil. Po arterijah, ki so krepke in prožne, teče kri iz srca in krvni tlak v njih je največji, po venah pa potuje kri nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom. Sredi marca so ob mednarodnem dnevu žil opozarjali tako na pomen skrbi za zdrave arterije kot tudi vene.

Periferna arterijska bolezen je bolezen zamašenih žil, ki jo ima skoraj vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, vendar se večina bolnikov bolezni ne zaveda. Zaradi zoženih arterij se zmanjša pretok krvi ne le do nog, ampak tudi do možganov. Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Razvijajo se počasi in bolniku sprva ne povzročajo težav, v napredovalnem obdobju pa se pojavi občasno šepanje. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Napredovanje bolezni lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah, tako da se bolečina pojavlja že med mirovanjem.

Za vsa domača opravila, delo in seveda tudi rekreativne dejavnosti potrebujemo močne noge in še posebej krepka kolena. Čeprav na prvi pogled ni videti, vam zagotavljam, da boste z današnjo povezano vajo, če se je boste lotili počasi, pravilno in sistematično, močno okrepili tudi mišice celega telesa.  

Idealna izbira vaj za ogrevanje je opisana v prejšnji številki revije. Opravite jih po sprehodu ali domačem delu, da se prepričate o njihovi učinkovitosti. Po končanem nekajminutnem ogrevanju priporočam vsaj pet globljih vdihov in izdihov v prijetnem položaju z vzravnano hrbtenico.

Ali se ponoči zbujate zaradi polnega mehurja? Vas pogosto tišči na vodo? Morate nemudoma poiskati stranišče? Verjetno imate težave z mehurjem. Vendar tudi te težave lahko lajšate.

Prekomerno aktiven sečni mehur je pogost, ne pa edini vzrok za težave, kot so:

• poziv k pogostemu uriniranju,
• zbujanje v nočnem času zaradi poziva k uriniranju,
• pojavljanje nenadnega močnega in neodložljivega poziva k uriniranju,
• uhajanje urina, ki sledi nenadnemu močnemu pozivu k uriniranju.

 Barve za prihajajoče toplejše dni so živahne, barvite in optimistične, podobne odtenkom, ki nas obdajajo v naravi. Spodnji izbor sloni na barvni lestvici Pantone za pomladno-poletno sezono 2018.

Prikazane odtenke boste že našli na policah naših trgovcev, po dolgi zimi se pogled na nežnejše pastelne tone prav prileže. Med seboj jih lahko po mili volji kombinirate.

Naravne peščene ali kožne odtenke sestavite z barvo sivke ali rožnato in dobili boste modno pomladno-poletno kombinacijo barv. Pastelni toni delujejo umirjeno in elegantno. Primerni so za dame s svetlejšo barvo las ali letos zelo modne sivolase dame.

Čeprav je magnezij odlična pomoč proti krčem, je to le ena izmed težav, pri kateri lahko pomaga. Pogosti glavoboli, mišični in trebušni krči ter slabost, motnje v delovanju srčno-žilnega sistema, nezbranost, nemir so le nekateri od znakov, ki opozarjajo na pomanjkanje tega pomembnega minerala. Magnezij je četrti najpogostejši mineral v človeškem telesu in je življenjsko pomemben. Prispeva namreč k normalnemu delovanju mišic in živčnega sistema.

Do pomanjkanja magnezija lahko privedeta neuravnotežena prehrana in stres, ravnovesje se lahko poruši tudi zaradi pretiranega uživanja alkohola ali ob jemanju določenih zdravil (npr. diuretikov, kemoterapevtikov in antibiotikov). Večje težave s pomanjkanjem magnezija občutijo tudi sladkorni bolniki, bolniki s celiakijo in starejši, predvsem zato, ker se z leti celična presnova upočasni in je absorpcija iz hrane slabša.