Zdrav življenjski slog je ključen
Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za svetovni dan hipertenzije, katerega namen je ozaveščanje ljudi o krvnem tlaku ter pomenu zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka.
Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki ji pravimo tudi »tihi ubijalec«, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasli človek na svetu, v Sloveniji pa za to boleznijo trpi že skoraj vsak drugi odrasli človek. Visok krvni tlak pa je vedno pogostejša težava tudi pri otrocih.
Zdravilna zelišča in holesterol
Holesterol je maščobi podobna snov, ki naravno nastaja predvsem v jetrih, v telo pa ga vnašamo tudi s hrano živalskega izvora. Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov.
Ker holesterol v vodi ni topen, se po krvi prenaša vezan z beljakovinami v delcih, imenovanih lipoproteini. Deli se na lipoproteine velike gostote (HDL), ki odstranjujejo holesterol s sten žil, zato jim rečemo tudi varovalni oziroma dobri holesterol, in lipoproteine majhne gostote (LDL), ki svoj holesterolni tovor odlagajo na stene žil in jih s tem ožijo, tako imenovani slabi, škodljivi holesterol.
-
ZDRAVJE PSIHOLOGIJA
Smrt bližnje osebe je eno najtežjih doživetij v življenju. Vsak izmed nas se na izgubo odziva drugače, odvisno od tega, kako pomemben nam je bil umrli. Četudi vsi strokovnjaki poudarjajo, da je žalovanje zelo osebno čustvo, ki ga vsakdo doživlja na svoj način, pa ostaja temeljna resnica, da so to trenutki, ko žalujoči ob sebi potrebuje podporo družinskih članov, sorodnikov, prijateljev …
Umiranje, smrt, pogreb in žalovanje se v sodobnem svetu vse bolj umikajo v neko zasebno sfero, žalost in jok postajata znak šibkosti. Ne želimo videti žalostnega obraza, ne želimo ob sebi žalosti, vse pogosteje slišimo, »ne hodim na pogrebe«. Smrt se je prenesla v bolnišnice in domove za starejše, saj svojci pogosto nimajo ne možnosti ne znanja, da bi sami negovali hudo bolnega človeka. Ljudje umirajo bolj ali manj sami, svojci imajo na razpolago le nekaj trenutkov za slovo, marsikje niti tega več ne.
Trden in varen korak z močnimi nogami
Pri pripravljanju tokratnega prispevka sem se spomnila slovenske športne legende Draga Ulage in njegovih člankov. Že več kot tri desetletja preverjam in nenehno pozitivno potrjujem vsebino tistega članka, ki opisuje koristi hoje po stopnicah. Že takrat jo je kot izjemno učinkovito priporočal eden izmed švicarskih kardiologov, ki ga je gospod Ulaga povzel in priporočil svojim bralcem.
Pravilna hoja po stopnicah gor in dol je uspešen trening vzdrževanja osnovne telesne kondicije, ki jo potrebujemo za opravljanje vsakdanjih opravil. Kdor zmore, se zavestno odloči, da bo po stopnicah hodil redno vsak dan in tako opravljal trening vzdrževanja srca in ožilja ter aktiviranja dihanja. In to kratek čas, samo dve minuti, oziroma do tako visoke intenzivnosti, da začuti močnejše bitje srca in globoko zadihanost. Sliši se preprosto, a je ta metoda neverjetno učinkovita.
-
Pomlad je že krepko v naši deželi, zato bomo suknjiče z veseljem za nekaj časa odložili. Tako bomo postavo bolj razkrili in morda se bo pokazalo tudi nekaj odvečnih kilogramov. S pravilno izbranimi kroji in barvami lahko vsako postavo naredimo skladno in tudi obraz bo bolj sijoč. Vedno izberemo barvni odtenek, ki je skladen z našo poltjo, barvo oči in lasmi, ki dajejo obrazu okvir. Poleg izbrane barve preverite kroj majice ali bluze. Že na pogled in otip lahko ocenite, ali vam bo model ustrezal tudi po kakovosti tkanine. Pomemben pa je tudi izrez okrog vratu. S starostjo le-ta seveda ne sme biti preglobok, ravno pravšnji, da lepo oblikuje dolžino vratu.
-
Za zdravje je pomembna uravnotežena prehrana, ki človeka krepi, z njo vzdržujemo primerno telesno maso in preprečujemo bolezni. Z zdravim prehranjevanjem lahko preprečimo bolezen, svoje zdravje pa ohranimo in okrepimo. Če se je bolezen že razvila, s pravilno prehrano pripomoremo k hitrejšemu okrevanju. Hrano moramo ustrezno prilagoditi tudi starostniku.
Zaradi starostnih sprememb pešajo prebavni organi, zato je upočasnjena presnova hrane, slabši sta izločanje prebavnih encimov in vsrkavanje hranilnih snovi. Slabše vsrkavanje hranilnih snovi in neuravnotežena prehrana vodita v pomanjkanje vitaminov (zlasti vitaminov A, C, B6, B12, D) in mineralnih snovi (kalcija, železa, cinka).
-
Vrtoglavica je pogosta in zelo neprijetna nadloga, ki pa največkrat ne pomeni znaka resne bolezni. Strokovno jo imenujemo vertigo, gre pa za zmoten občutek, da se vrtimo v prostoru, da se nam majejo tla pod nogami ali da se predmeti vrtijo okrog nas. Kar tretjina ljudi se v življenju kdaj sreča z njo, pogostost pa narašča s starostjo. Zelo pogosto jo zamenjujemo z omotico, ki pa ima popolnoma druge vzroke, in v ospredju ni vrtenje, ampak vse od zvonjenja v glavi, motnje vida do občutka nestabilnosti, v skrajni obliki celo občutka grozeče izgube zavesti.
Zelišča – ščepec navdiha za dobre jedi
Ko govorim o zeliščih, se vedno spomnim svoje mame. Bila je nadvse stvarna ženska in je v letih skromnosti v lonec dajala le najnujnejše. Oče je bil bolj umetniške narave, bil je človek z absolutnim posluhom in je zelo rad prebiral tipke na harmoniki ... Rad se je prikradel do lonca in pokusil vsebino. «Sej je ...« je rekel s premislekom, »ma nej!« Stopil je ven in okrog hiše utrgal kakšno zelišče. »Mat', to noter dej!« je rekel. Očetove rož'ce so naredile jed popolno.
-
Vsako leto komaj čakamo pomlad, ko narava ozeleni, dnevi so daljši in sonce toplejše. A hkrati je to čas, ko se prebudijo tudi klopi. Žal Slovenija spada med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi.
Najpogostejša sta lymska borelioza, za katero še ni cepiva, ter klopni meningoencefalitis (KME). Proti zadnjemu se je mogoče zaščititi s cepljenjem, vendar se za to pri nas odloča le malo ljudi, čeprav zdravniki opozarjajo, da posledice ugrizov okuženih klopov niso niti najmanj nedolžne. Zatorej če opazite klopa na telesu, ga čim prej odstranite s pinceto in nekaj tednov opazujte mesto ugriza. Če se na koži pojavi rdeč kolobar ali se spremeni počutje (glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost, vročina), se takoj odpravite k zdravniku.
-
Če je inkontinenca predvsem pri starejših ženskah pogosta težava, lahko rečemo, da je pri moških bistveno manjša. Razmerje je približno 1 : 2. Poleg pogostosti je med moškimi in ženskami razlika tudi v pojavnosti različnih vrst uhajanja urina. Pri moških je bistveno manj stresne urinske inkontinence pa tudi pri sindromu prekomerne aktivnosti sečnega mehurja, ki se sicer pri ženskah in moških pojavlja v približno enakem številu, je uhajanja urina (urgentna inkontinenca) manj.
Pri moških ima urgentno inkontinenco od 40 do 80 odstotkov bolnikov z uhajanjem urina, mešano od 10 do 30 odstotkov, stresno inkontinenco pa manj kot 10 odstotkov. So pa pri moških pogostejše druge neklasificirane vrste uhajanja urina. Relativno pogosta je pretočna inkontinenca, veliko pa je tudi uhajanja urina po kapljicah takoj ob koncu uriniranja ali po končanem uriniranju.