Medgeneracijsko
Združevanje skupnega življenja z zasebnostjo
Aktualno
Življenje v skupnosti preprečuje osamljenost, zagotavlja daljšo samostojnost in sostanovalcem daje občutek varnosti, a smo do take oblike bivanja še precej zadržani. Pri nas je do zdaj zaživela le stanovanjska skupnost starejših v Davči, pred kratkim so jo osnovali še v Novi Gorici. Sobivanje različnih generacij pa je že kar pogosta praksa v nekaterih evropskih državah. S prijaznim posredovanjem mednarodne pisarne mesta Dunaj v Ljubljani smo od blizu spoznali dve, za nas manj običajni obliki medgeneracijskega sobivanja v Avstriji.
-
oktober '24Aktualno Medgeneracijsko
MOJ POGLED
Čez trideset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. Pomembno pa bo, kako ste vzgojili svoje otroke, kajti ti bodo vzgajali svoje. Neznan avtor
Ali se morda spominjate Kraljične na zrnu graha, pravljice Hansa Christiana Andersena? Govori o iskanju prave kraljične, ki je čez 20 pernic začutila zrno graha in zato slabo spala. Seveda govori tudi o pretirano občutljivih deklicah, ki jih najdemo celo danes, le da si jih kraljeviči niti ne želijo, kaj šele, da bi jih posebej iskali. Sodobni čas jim ne omejuje let niti spola. Zato so to lahko tudi zelo občutljivi kraljeviči.
-
V spominih se zelo rada vračam v otroštvo. Na manjši hribovski kmetiji smo živeli skupaj z očetovo mamo in se dobro razumeli. Poleti smo se z brati vsaj enkrat odpravili na kopanje v bližnje toplice in tako sem nekoč nagovorila tudi staro mamo, da bi šla z nami. Vedno je bila le doma, najdlje je šla do bližnjega mesta, kamor je nesla prodajat smetano ali jajca, drugače pa je ves čas delala na zemlji, da je lahko kot vdova po vojni h kruhu spravila svoje otroke. Zelo me je presenetila, bila je za stvar.
Odnos do starejših je ogledalo družbe
Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel največji evropski dogodek za starejše – že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal še danes in jutri. Starejše in tudi mlajše vabijo na številne kulturne nastope, najrazličnejše delavnice na temo zdravja, aktivnega staranja, pa na aktualne okrogle mize in pogovore z znanimi in manj znanimi Slovenkami in Slovenci. Vstop je prost.
Na otvoritveni slovesnosti, ki je po kovidnih omejitvah spet potekala v polni dvorani, je predsednik MZU Ljubljana in soorganizator festivala Marjan Sedmak poudaril, da festival ne sme biti le enkraten dogodek, ampak proces, ki teče skozi celo leto, zato so ustanovili Forum F3ŽO, ki je letos pripravil že tri dogodke.
Prva javna platforma za izposojo e-knjig
Cobiss Ela se imenuje nacionalna platforma za izposojo elektronskih knjig, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. Omogoča brezplačno izposojo e-knjig članom vseh slovenskih splošnih knjižnic. Posameznik si lahko izposodi največ pet knjig za obdobje do 21 dni, bere jih lahko na največ dveh napravah hkrati. Na voljo je okoli 2000 naslovov različnih slovenskih založb, ponudba pa se bo še širila. E-knjige so na voljo v spletni aplikaciji Cobiss+, brati jih je mogoče na mobilnih napravah, osebnih računalnikih in bralnikih e-knjig. Za branje na računalniku priporočajo program Thorium Reader, za branje na mobilnih napravah aplikacijo Cantook by Aldiko.
Z morskim taksijem od Ankarana do Pirana
Tudi letošnje poletje je zaživela ladijska linija, ki na relaciji Ankaran–Koper–Izola–Piran prevaža potnike in kolesa. Prevozi so do 1. septembra na voljo dvakrat dnevno, in sicer dopoldne in popoldne. Vsak dan, razen ob ponedeljkih, prevoze enako kot v prejšnjih sezonah opravlja Sandi Radolovič z ladjo Zlatoperko. Gre za 18-metrsko ribiško barko iz hrastovega lesa, še zadnjo iz stare ribiške flote v Izoli. Zgradili so jo leta 1955 v Betini na otoku Murter na Hrvaškem. Ladja sprejme do 70 potnikov in ima deset nosilcev za kolesa.
-
Z digitalizacijo se hočeš nočeš srečujemo tudi starejši, ki nam informacijska tehnologija ni tako blizu, kot je mladim. Vemo, da so se med generacijami današnjih šestdeset-, sedemdesetletnikov in še starejših nekateri z digitalizacijo seznanili že v času zaposlitve. Tako tem novostim bolj ali manj uspešno sledijo tudi po upokojitvi. Še vedno pa je precej starejših, ki nimajo dostopa – tudi zaradi visokih cen – do računalnika, pametnega telefona, tablice in interneta, zato so odrinjeni na družbeno obrobje, kar bi nas moralo resno skrbeti.
-
Anketa
Kam se radi odpravite na krajši izlet ali na daljše počitnice?
Mojca Ožir, kmečka upokojenka, Dobrič pri Polzeli: »Le redkokdaj sem šla na izlet, nikoli na počitnice, za to ni bilo ne časa ne denarja. Morje sem prvič in zadnjič videla leta 1976, ko so me v okviru akcije Novega tednika in Radia Celje izžrebali za brezplačni dvodnevni izlet članic društev kmečkih žena. Z možem sva šla včasih na Kope nabirat zdravilna zelišča. Odkar je mož umrl, sem najraje doma.«
Sabina Curk, ekonomska tehnica, Ljubljana: »Živim v centru Ljubljane, zato rada hodim v naravo, vsaj na sprehod na Rožnik ali v Tivoli. Občasno s prijateljicami odidemo na enodnevni pohodniški izlet. Prav tako je prijeten obisk muzeja, koncerta ali razstave, tudi v zamejstvu. Sem ter tja poskrbim za zanimivo pustolovščino z vnuki. Peljemo se z vlakom ali po Ljubljanici z ladjico. Potem pa pride čas za daljše počitnice ob morju ali v gorah.«
-
Dobro počutjejulij '24Medgeneracijsko
Psihologija
Ne glede na to, kdo smo in kaj počnemo v življenju, vsi smo družabna bitja in za srečno življenje potrebujemo soljudi. Z njimi živimo, se učimo in razvijamo, delamo ter delimo vse dobro in slabo. Z njimi tudi tkemo takšne ali drugačne medsebojne odnose. Najprej s starši, sorodniki, potem s prijatelji, znanci, sošolci, partnerjem, otroki, pravzaprav z vsemi, ki nam prekrižajo pot. Z njimi doživljamo svoj svet.
Z vsakdanjimi življenjskimi težavami se spoprijemamo vsak na svoj način. Pri tem doživljamo prijetne in neprijetne izkušnje in odzive ljudi, s katerimi smo ob tem v stiku. Pogosto se sprašujemo, kako bi lahko nekatere situacije reševali na drugačen in boljši način, kot smo jih.
-
Za slovenske zmage
S temi besedami sta napovedala nadaljevanje podpore Ukrajini generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Osnovni razlog za to izdatno vojaško in finančno podporo je prepričanje, da mora Ukrajina za vsako ceno zmagati v vojni z Rusijo. Dosedanje dogajanje na fronti se precej razlikuje od teh pričakovanj, stopnjevanje vojne pa lahko ogrozi varnost celotne Evrope. Gospodarske posledice že čutimo, saj so se podražili energenti, hrana, inflacija znižuje dejanske dohodke prebivalstva in s tem se zmanjšuje kupna moč … Poleg tega zveza Nato zahteva povečanje sredstev za obrambo. Posledično bo manj denarja za zdravstvo, šolstvo, socialo.
