Potovanja
-
Prosti časseptember '24Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 9. novembra 2024
Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto
Odhod iz Maribora ob 7. uri, na poti možnost vstopa v Celju, Ljubljani in Novem mestu. Tokrat bomo voščili dobre želje mlademu vinu v Beli krajini, ki je znana po belih platnenih oblačilih, jurjevanju, pisanih pirhih, pogači in obmejni reki Kolpi. Pot nas bo vodila čez Gorjance in na belokranjski strani nas bo sprejel gostilničar z zdravilnim žganjem karampampuli. Nato se bomo na Radovici vrnili v preteklost in obiskali pouk v Osnovni šoli Brihtna glava. V razredu s starimi klopmi, črnilniki, tablo in zemljevidi nam bo strog učitelj s palico na duhovit način predstavil Belo krajino. Klečanje na koruzi ni izključeno, pa upajmo, da ne bo zapela palica. Po šolski malici bomo zahvalo sv. Martinu izkazali v Rosalnicah pri Treh farah. Romarski kompleks, ki je znan po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja. Izlet bomo zaključili v gostilni z martinovo večerjo. Domov se bomo vrnili v večernih urah.
Razgled, kot ga je imela požarna čuvajka
Ob obisku Maribora se lahko povzpnete na zvonik mariborske stolne cerkve na Slomškovem trgu, v katerem je do leta 1933 delovala požarna opazovalnica, ki je skupaj z organizirano gasilsko službo branila mesto pred uničujočimi požari. Na vrhu stolpa je bilo urejeno malo stanovanje, kjer je prebival požarni opazovalec, ki je z zvonjenjem opozarjal meščane na nevarnost.
Obiskovalci se povzpnejo po dobro zavarovanih 162 stopnicah mimo zvonov do zunanje razgledne ploščadi z zvončkom želja, vmes pa si ogledajo še razstavo o delu požarnega opazovalca. Pravzaprav je bila zadnja požarna čuvajka Antonia Weiss.
-
Na raziskovanje lepot Kamniško-Savinjskih Alp se lahko vse do 1. septembra vsak dan odpravite s t. i. prevozom skoči gor – skoči dol oziroma hop-on hop-off. Krožna pot omogoča obisk priljubljenih turističnih točk, od Kamniške Bistrice, Preddvora, Jezerskega do Logarske doline. Brez skrbi glede parkiranja ali prometnih zastojev boste lahko raziskovali čudovite kraje, kot so Preddvor, Jezersko, Solčava, Logarska dolina, Luče in Kamnik pa tudi Komendo.
Postaje in vozni red kombija najdete na spletni strani Kamniško-Savinjskih Alp, za prevoz pa je treba sedež rezervirati vsaj en dan pred odhodom do 16. ure na telefonski številki 040 890 105.
Kjer se sodobnost meša s preteklostjo
Reportaža
Potovanje na Škotsko je potovanje v preteklost, v sivo davnino, ki se ujema s sodobnimi mesti, čudovitimi gradovi z destilarnami viskija in belimi čredami drobnice, razmetanimi po zelenem hribovju. To je najbolj občutno spomladi, ko je dežela praktično vsa zelena, razen tmurne sivine zidovja mest in gradov, iz katerih še danes veje duh preteklosti.
Letališče v predelu Ingliston in železniška postaja Waverley v središču mesta sta v majskih dneh najbolj obiskani točki dežele, letala se spuščajo iz vseh krajev sveta na to relativno malo letališče, medtem ko na glavno železniško postajo prihajajo vlaki samo iz Londona in se potem razgubljajo po arhaičnih pokrajinah naprej proti severozahodu.
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Gozdovi pokrivajo več kot polovico celotnega ozemlja Slovenije, to nas uvršča v sam vrh med evropskimi državami, kajti večji delež gozdov imata samo še Finska in Švedska. Toda gozd ni le vsota dreves in živali, je nekaj globljega in vsestransko pomembnega. Gozd je sklenjen sestoj gozdnega drevja, ki pa ne raste sámo, ampak skupaj z drugimi prizemnimi rastlinami. Tvori torej življenjsko skupnost rastlin, kjer najdejo domovanje tudi številne živali. Med rastlinami in živalmi je vzpostavljeno dinamično ravnovesje. Gozdarji, ki gospodarijo z našimi gozdovi, se tega že dolgo zavedajo, v zadnjem času pa tudi vse več ljudi spoznava, da je gozd pribežališče pred industrijskim svetom, prostor za rekreacijo in spoznavanje narave.
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Gozdarji so v Beli krajini že leta 1991 uredili krožno gozdno učno pot, ki se začne na Planini, vodi do planinskega doma na Mirni gori in nato po stari cesti nazaj na Planino. Prehodimo jo v približno treh urah.
S potekom poti in stojišči se seznanimo na informativni tabli, postavljeni na parkirišču sredi vasi. Tu izvemo, da je bila Planina včasih kočevarska vas in se je v njihovem jeziku imenovala Stockendorf. Vas je včasih štela 34 hiš z več kot 150 prebivalci. Prebivalci so se preživljali predvsem s prodajo lesa, drv in suhe robe. Večina prebivalstva se je iz vasi izselila decembra 1941 ob množični izselitvi Kočevarjev iz teh krajev. Preden se odpravimo na pot, lahko pa tudi ob vrnitvi, je zelo zanimiv obisk starega lepo vzdrževanega kočevarskega pokopališča s starimi nagrobniki na obrobju vasi.
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Risovo učno pot, ki poteka v osrčju kočevskih gozdov, so postavili leta 2021, lani pa je bila v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrana za najboljšo tematsko pot v Sloveniji.
Prav zaradi priznanja je Zavod za gozdove Slovenije skupaj s kmetijskim ministrstvom letošnji osrednji dogodek ob Tednu gozdov pripravil na Kočevskem. Pot je nastala v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Biotehniško fakulteto in Zavodom Kočevsko v okviru projekta reševanja risov pred izumrtjem LIFE Lynx. Izobražuje o pomenu in vlogi risa v ekosistemu ter priložnostih, ki jih njegova prisotnost predstavlja za lokalno skupnost. Glavni cilj projekta je reševanje populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev na območju dinarskega in jugovzhodnega dela Evrope. Pred začetkom projekta je bila populacija risov v Sloveniji izredno majhna, izolirana, posamezne živali pa so bile med seboj sorodstveno povezane. To so znižali z doselitvijo zdravih živali od drugod. V projektu v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doseljujejo rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter tako preprečujejo izumrtje domače populacije.
Priloga Vodna učna pot Grabnarica
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Vodna učna pot blizu Radovljice je prijetna, nezahtevna krožna pot ob potokih Grabnarica in Lipnica, ki vodi po senčnem hladu gozda čez lične lesene brvi nad potokom vse do manjšega bajerja, nazaj pa po odprtih poljih in travnikih s čudovitimi razgledi na Karavanke.
Potok Grabnarica, ki mu zaradi (zdaj že redkih) potočnih rakov pravijo tudi Račnica, je kratek pritok Lipnice. Njegova struga ustvarja poseben svet, za katerega so značilne velike temperaturne razlike ter bogastvo živalskih in rastlinskih vrst. Oba potoka sta v preteklosti poganjala številne žage in mline, ki so mleli dan in noč, nekateri ostanki so vidni še danes. Radovljiška gospoda je tja prihajala na ribe, ki so jim jih postregli v uti na vodi, v bajerju pa so se kopali in vozili po njem s čolnom.
Priloga Resslov gaj nad Ankaranom
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Gozdna učna pot, ki se razprostira na Jurjevem hribu na zahodnem delu Ankaranskega polotoka, je posvečena Josefu Resslu (1793–1857), slovensko-češkemu izumitelju ladijskega vijaka ter načrtovalcu pogozdovanja Krasa in Istre v 19. stoletju.
Miren gozdiček je na vrhu Jurjevega hriba, kjer pogled seže na morje s Koprom na eni strani, na drugi strani pa se odpre razgled na Trst z zalivom. To je eden lepše ohranjenih predelov z avtohtonim gozdom. V gozdu prevladujejo puhasti hrast, mali jesen, maklen ter obilica grmovnih vrst. Med njimi najbolj pade v oči ruj, ki ga je največ na gozdnem robu in tudi v podrasti. Ko se jeseni obarva v bakreno rdeče-oranžno barvo, daje gozdovom poseben čar, v času cvetenja pa njegovi cvetovi kot nežen pajčolan objemajo grme.
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Ena izmed slabih stotih slovenskih gozdnih učnih poti je tematska učna pot TK'PAV, ki je v skrbništvu Turističnega društva (TD) Šentjanž na Dolenjskem. Ime je dobila po starem izrazu za dnevni kop rudarjev.
Pot so odprli pred dvanajstimi leti po zaslugi Cvete Jazbec, predsednice TD. Ker izhaja iz rudarske družine, je bila njena želja, da bi na območju, kjer se je nekoč rudarilo, speljali učno pot, da bi tudi otroci vedeli, da je bil tu nekoč rudnik rjavega premoga, ki je usahnil leta 1960, ko so bile zaloge rude v glavnem izčrpane. Prav s pomočjo rudnika, kjer so knapi nakopali na dan tudi do 60 ton premoga, se je Krmelj razvil v sodoben kraj. Pot je bila v okviru projekta Posavske poti prijetnih doživetij sofinancirana s pomočjo evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.