Plastične vrečke, ki so v zadnjih desetletjih postale tako rekoč nepogrešljive, postajajo vse večji ekološki in tudi ekonomski problem.  Ne le da se razkrajajo tudi do tisoč let, nevarne so za zdravje ljudi in živali. Vrečke največkrat končajo med mešanimi odpadki (ali žal kje v naravi), čeprav jih je mogoče reciklirati.

O tem problemu so konec lanskega leta razpravljali tudi v vrhu Evropske unije. Evropska komisija in parlament sta se zavzela za 80-odstotno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019. Predlagajo dva načina – postopno zmanjševanje uporabe, tako da stopnja letne porabe ne presega 90 lahkih plastičnih vrečk na osebo do konca 2019 in 40 vrečk na osebo do konca 2025. Drugi predlog pa je ukrep, da naj bi bile po 31. decembru 2018 plastične vrečke plačljive (razen zelo lahkih plastičnih vrečk  z debelino stene pod 15 mikronov).

Vabljeni na prijetno druženje z bogatim programom in zabavo 

v Novi Vinodolski od četrtka, 28., do nedelje, 31. maja 2015

 Nastanjeni bomo v »Novem Resortu & SPA«, novejšem počitniškem naselju, ki je v neposredni bližini Novega Vinodolskega, in sicer v hotelu »The View« s 5 zvezdicami in v apartmajskih hišah s 4 zvezdicami z lepim pogledom na kvarnerski zaliv. Razvajali se bomo lahko v enem največjih SPA-centrov v Evropi in se kopali v notranjih ali zunanjih bazenih z ogrevano morsko vodo. V naselju so tudi teniška igrišča in igrišče za mali nogomet.

Gorenjski vasi Zgornji in Spodnji Otok že po imenih vzbujata pozornost. Če vas pot zanese v okolico Radovljice, pa lahko spoznate, da sta presenetljivo zanimivi.

»Ja, nekoč je bilo tu, kjer stojiva, jezero,« pove domačin v delovni obleki, ko povprašam, od kod neobičajno vaško ime. »Ljudsko izročilo pravi, da je bilo okoli griča jezero, ki je kasneje odteklo proti Podvinu. Gotovo bo nekaj na tem, saj tisti hiši pod klancem pravimo pri Brodcu,« pokaže proti koncu ceste.

Spodnji Otok se stiska pod gozdnatim gričem in je nekoliko odmaknjen od glavne ceste, ki vodi proti Begunjam. Tik nad vasjo vzbuja pozornost cerkev sv. Janeza Krstnika. Baročna cerkev se ponaša s tremi oltarji in lepo ohranjenimi freskami na vhodnem pročelju pod pokritim vhodom. Cerkev je v 15. stoletju služila kot protiturški tabor in dajala zavetje okoliškim prebivalcem. Po eni izmed legend naj bi Turke, ki so se bližali vasi, napadli sršeni in jih pognali v beg. To naj bi se zgodilo točno ob 11. uri. Zato zvon poldne še danes bije uro prej. Na razglednem griču je najživahnejše 24. junija. Takrat goduje cerkveni zavetnik Janez Krstnik, domačini pa s kulturnim programom počastijo krajevni praznik.

Preizkusili smo dva majhna volkswagna, pola in upa. Oba sta manjša od štirih metrov, oba lahko sprejmeta štiri odrasle potnike, hkrati pa noben od njiju ne igra vloge družinskega avtomobila.

Da bi bolje razumeli konstruktorje obeh avtomobilov, se vrnimo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja k njunim koreninam. Takrat upa še ni bilo, bila pa sta polo in golf. Polo je takrat meril tri metre in pol, golf je bil za dvajset centimetrov daljši. Oba je poganjal 1,1 litrski štirivaljnik s 37 kilovati, oba sta imela ročna menjalnika s štirimi prestavami, prazna pa sta polo in golf tehtala le 685 in 750 kilogramov.

Če se vam je ob prihajajočih praznikih zazdela čudovita ideja, da bi otrokom podarili kužka ali muco, vam svetujemo, da razmislite še enkrat. Živali niso primero darilo, saj so živa bitja in ne igrače, ki jih lahko zavržete, ko se jih naveličate.

Pred nakupom ali posvojitvijo živali je treba dobro premisliti, koliko časa smo pripravljeni nameniti novemu družinskemu članu, kdo bo skrbel zanj, kam ga bomo dali med dopustom ali kadar nas ne bo doma ...

Predvsem pa, živali ne kupujte od preprodajalcev! Ti imajo vedno »na zalogi« več različnih pasem psov, tako da nikoli, niti za božič ni težava v tem, da ne bi dobili natančno takega psa, kakršnega si želite. Prinesejo vam ga na dogovorjeno mesto, vzreditelj seveda prav takrat »nima časa«, da bi si lahko ogledali psičko in še preostale mladiče. Psički so po navadi mlajši, kot vam zagotavljajo, pogosto so slabo socializirani in v zelo slabem zdravstvenem stanju.

Kvačkano baretko naredimo hitro. S šalom, ki spominja na velik  kraterski ovratnik, se bomo malo dlje pomudile, vendar bo zato končni izdelek občudovanja vreden.

Velikost: enotna.

Potrebujemo: po 100 g tanjše moher volne; kvački št. 3 in 4,5.

Vzorci. – Osnovni vzorec: goste petlje v krogih. Vsak krog začnemo z 1 verižno petljo, ki nadomesti prvo gosto petljo, in ga zaključimo z 1 polgosto petljo v začetno verižno petljo. Čipkasti vzorec: s kvačko št. 3 in enojno nitko skvačkamo 6 verižnih petelj in jih z 1 polgosto petljo sklenemo v krog. Nadaljujemo po vzorčni risbi 1.  Prvi in drugi krog začnemo z označenim številom verižnih petelj. V drugi  krog preidemo z označenim številom polgostih petelj. Vsak krog sklenemo z 1 polgosto petljo ali 1 šibično petljo.

Novinarski krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani vsako šolsko leto sklene z izletom v eno od evropskih prestolnic. Letos smo obiskali kar tri obdonavske prestolnice, ki jih z Ljubljano povezujejo skupna zgodovina in kultura: Budimpešto, Bratislavo in Dunaj, ki ga predstavljamo tokrat.

Ljubljana je pobratena z Dunajem, imata pa mesti obilo skupnih projektov - od kulture, gospodarstva, komunalnih vprašanj, varovanja okolja do modernizacije mestne uprave. V avstrijsko metropolo z 1,8 milijona prebivalcev smo potovali s katamaranom iz Bratislave. Med uro in pol dolgo mirno plovbo smo srečali nekaj ladij ter diskreten policijski čoln na državni meji. Ob poti pa smo videli mini ribiške kočice, pred njimi pa velike ribiške palice. Nenadoma se je Donava razcepila v dva rokava in po levem smo kmalu pripluli v center. Mogočne dunajske stavbe so se dvigovale izza košatih obrečnih dreves in že smo bili v velikem pristanišču.

Božični kaktusi zanesljivo polepšajo decembrski praznični čas. A veselje s cvetočimi božičniki čez tedne mine in potem jih moramo pustiti počivati. Zelo strogo mirovanje imajo pozimi tudi druge kakteje, zato naj bo prepoved zalivanja kar zapisana v vrtnarjev decembrski opomnik.

Kaktusi ali kakteje so posebneži rastlinskega sveta, saj nimajo listja, vsa življenjsko pomembna opravila so prevzeli poganjki - včasih kot enovita stebla, drugič spet kot razvejani poganjki. Pri božičnih kaktejah so poganjki močno razvejani in sploščeni, da bi jih mogli zmotno imeti za liste. Znanstveniki so prepričani, da so se razvili pred 40 milijoni let in zato jih najdemo v naravi le v obeh Amerikah. Tako je rod Schlumbergera doma v Braziliji, kjer naseljuje drevesne rogovile ali celo vlažno skalovje.

Ko v zimskih mesecih pticam v naravi začne primanjkovati hrane, je prav, da jim priskočimo na pomoč. Ena od možnosti je postavitev krmilnice.

Za izdelavo je najpreprostejša krmilnica z enokapno streho, ki jo postavimo kar na okensko polico. Tam učinkovito varuje ptičjo hrano pred dežjem in snegom, obenem pa omogoča opazovanje ptic, kar je v veselje vsem, od najstarejših do najmlajših. Skupaj z otroki se tudi lahko lotimo izdelave krmilnice, ki ne zahteva veliko orodja niti časa in denarja.

Upoštevaje  prostor na okenski polici, sta na voljo dve velikosti (slika 1): večja krmilnica (risba A) je dolga 56 cm, visoka 32 cm in globoka 29 cm, manjša krmilnica (risba B) pa je dolga 29 cm ter visoka in globoka 19 cm.

Po Sloveniji je precej krajev z nenavadnimi imeni. Prav zanimivo je izvedeti, zakaj in od kdaj se tako imenujejo. Tako se, denimo, Studeno pojavlja na več koncih Slovenije. Enega sem našel v Selški dolini tik pred Železniki.

»Ime Studeno gotovo izvira iz besede studenec,« je povedal štiriinosemdesetletni Andrej Demšar. »V tem delu doline je še več studencev. Enega imamo prav pri hiši,« je nadaljeval in mi pokazal vodo, ki po lesenem žlebu teče izpod hriba. »Izvir le redko presahne, v okolici pa jih je še več. V tem delu je bila nekoč dolina precej zamočvirjena. Travnik pod cesto je ob večjih padavinah še vedno poplavljen. V bližini pa stojijo hiše, kjer je bilo nekoč več mlak. Zato je hišno ime enega od sosedov Pri Mlakarju.«