Izleti

Kombinacija prijetnega žvrgolenja ptičev in svežega vonja po morju kar vabi k obisku manj znanega kotička ob slovenski obali. Tokratni namig za izlet je Ankaran, kjer so uredili obalno pešpot po mostovžu, ki povezuje Športnorekreacijski park Sv. Katarina in naselje s središčem.

Pot je enostavna, primerna za vse letne čase in vse starosti obiskovalcev. Ker je pot po leseni brvi možna z obeh strani, je avtomobil smiselno parkirati bodisi pri Sv. Katarini (ob morju, pri mandraču) bodisi v središču Ankarana (pri trgovini in lokalih) in se podati na kratek, a izjemno zanimiv in poučen sprehod čez slani travnik pri Sv. Nikolaju. Ta spada v mrežo območij Nature 2000 in je edini tovrstni v Sloveniji. Pri projektu za ureditev obalnega sprehajališča sta združila moči ankaranska občina in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Uresničila sta ga pod okriljem Lokalne akcijske skupine Istra, s čimer so pridobili tudi sofinanciranje iz evropskega regionalnega sklada. Naložba je sicer stala več kot pol milijona evrov.

Stanovanje

Balkon, terasa ali vrt so starejšim pomemben del bivalnega prostora, še posebej tistim, ki se težko gibljejo ali ne morejo zapustiti doma brez pomoči. Predvsem v večstanovanjski stavbi je lahko to zanje edini redni stik z zunanjostjo in svežim zrakom. A glavno je, da je balkon dostopen brez težav in tako velik, da ga oseba lahko sploh uporabi. V domači hiši pa je pomembno preprosto in varno dostopanje do vrta.

Balkon imenujemo odprt prostor, ki sega iz pročelja stavbe, kadar je vanj umaknjen, je to loža. Za varen dostop iz notranjosti ne sme biti velike razlike v višini poda med bivalnim prostorom in balkonom, za dobro počutje pa je pomembno tudi, kakšna je tam ograja. Prosojna steklena ograja ali taka s tankimi prečkami lahko pri starejših in slabovidnih vzbuja nelagodje. A obenem zidana ali drugačna polna ograja preprečuje poglede v okolico tistemu, ki na balkonu sedi ali je na vozičku. Ob predpisani višini je primerna tista vrsta ograje, ki omogoča poglede sedečemu, mu daje občutek varnosti in upošteva skladnost ograje z arhitekturo stavbe.

Naše vezenje spada v skupino ploščati ali polni vbod. To je skupina ravnih vbodov, ki pokrivajo manjše površine. Ploščati vbod za svoje vezenine uporabljajo mnoge kulture. Najdemo ga v severni Afriki, Južni Ameriki, zahodni Aziji, jugovzhodni Aziji in Indiji. Med vsemi državami so ga največ uporabljali na Kitajskem.

Tudi pri slovenskih narodnih vezeninah z značilnimi slovenskimi motivi, kot so nageljni, srčki ipd., uporabljamo poleg drugih vbodov tudi ploščate, s katerimi zapolnjujemo manjše ploskovne motive. Ploščati vbod lahko delamo v ravni ali poševni črti. Vezenina nam bo uspela le, če bomo pri vezenju zelo natančni, vbodi morajo ležati drug poleg drugega, da tkanino prekrijejo, ne smejo pa biti pretesno skupaj, da se vezenina ne izkrivlja. Nit mora biti enakomerno napeta. Pozorni moramo biti pri oblikovanju robov. Delo bo lažje, če bomo robove najprej obšili z orisnim, prednjim, verižnim ali katerim koli drugim primernim vbodom.

Napadi medveda na človeka so sicer redki, vendar postaja ob njihovi povečani številčnosti vedno bolj preteča nevarnost povsod po Evropi. Strokovnjaki so prepričani, da bi se bližnjim srečanjem z medvedi lahko ljudje marsikdaj izognili.

Treba je vendarle vedeti, da so medvedi po naravi plahe živali in se poskušajo izogniti stikom s človekom. Napadejo le, če jih nenadoma presenetimo in se ustrašijo, se čutijo ogrožene ali so ogroženi njihovi mladiči. Vzrok napada je lahko tudi obramba vira hrane, lakota ali če so hudo ranjeni.

Izleti 

Mnogi se iz različnih razlogov tudi na daljša potovanja odpravljajo s kolesom ali peš, torej na način, ki je najprijaznejši do okolja. To je vsekakor preizkušnja za vsakogar in tudi izziv, ki prinaša mnogo neznank, obeta pa tudi obilo dogodivščin, in to ne glede na starost.

Na takšno potovanje se je treba skrbno pripraviti. Pri iskanju poceni ali celo brezplačnih prenočišč si lahko pomagate s številnimi spletnimi stranmi. Ena izmed najzanimivejših se imenuje Dobrodošli na mojem vrtu (Welcome to my garden). Namenjena je pohodnikom in kolesarjem, skratka vsem, ki potujejo po svetu brez motornega prometnega sredstva ali izključno z javnimi prevoznimi sredstvi. Dolžina bivanja je običajno do dva dni, a če se gostitelji in gostje dobro razumejo, se lahko podaljša. Članstvo je brezplačno, zaželeni pa so prostovoljni prispevki.

Sam sebi pravi »pesmar«. Je pa Vlado Kreslin veliko več, skladatelj, pisec besedil in poezije, književni avtor, igralec pred kamerami in na odru, ki že več kot 40 let pušča izjemen pečat v slovenski glasbi. Ustvaril je 15 albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, ker mu je uspelo imenitno povezati trdi rock, hripav bariton in nežno petje z lirično občutenostjo poezije in panonskim duhom.

Naučil nas je prekmurskih besed, njegovi koncerti so razprodani, poslušajo ga stari in mladi, v mestu in na podeželju, intelektualci in preprosti ljudje, saj so njegove pesmi hvalnica svetu in življenju.

Ali imate težave z natančnim okopavanjem in odstranitvijo plevela? Delo lahko opravite brez sklanjanja in bolečin v križu z večnamensko motiko, ki jo množično uporabljajo na vzhodu Evrope. Z njo si olajšate tudi setev in sajenje nekaterih vrtnin. V Sloveniji jo poznamo pod imenom rezalna motika.

Rezalna motika Anka je idealna rešitev, ki nam lahko pomaga pri rahljanju zemlje, košnji, grabljenju, lažji setvi in odstranjevanju plevela. S tem vsestranskim orodjem lahko brez težav razbijemo manjše grude zemlje. Še posebej starejšim vrtnarjem omogoča lahkotno okopavanje brez sklanjanja in bolečin v hrbtu na zelenjavnem vrtu, okrasnih gredah, sadovnjaku ali vinogradu. Njena osnovna delovna širina je 12,5 cm, če rezilo postavimo na tla v vodoravni položaj. Če ga obrnemo v pokončni položaj, je njena delovna širina 2,5 cm. To vrtno orodje nam omogoča natančno okopavanje okrog sadik solate, redkvice, zelja, paradižnika, okrasnih rastlin, malin, robnikov, kamna, v neposredni bližini debla dreves ali trte. S konico pa lahko okopavamo tudi površine, ki so zasušene in trde.

Predstava Bakice/Babice reško-ljubljanske naveze (Kolektiv Igralke, Savez udruga Molekula in KUD Transformator) osvetljuje problem revščine med starejšimi, ki ne vključuje brezdomstva in je generalno neviden. Avtorice so jo ustvarile na podlagi pričevanj, ki z osebnimi zgodbami odražajo kapitalistično stvarnost.

Dve leti in pol že igrajo predstavo, ki je nastala v sodelovanju s slovensko režiserko in dramaturginjo Tjašo Črnigoj. V Mariboru je bila maja letos 33. ponovitev, kar je za predstavo na neodvisni sceni res veliko.

POLETNI FESTIVALSKI UTRIP

Na Ptuju bosta oba poletna meseca napolnjena s pisano paleto kulturnih dogodkov, med njimi sta Festival Arsana z mednarodno glasbeno zasedbo, različnimi glasbenimi zvrstmi od klasike do jazza, vokalne in instrumentalne glasbe in mednarodni festival Art Stays, ki se je uveljavil zlasti na področju likovne umetnosti. Prvič bo na Ptuju Poletna noč, gala koncert slovenske popevke s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTVS (15. julija). Tradicionalno ostajajo v programu Ptujska poletna noč z glasbo, kulinariko in druženjem, avgustovski Dnevi poezije in vina, Kino brez stropa in XVI. rimske igre, ko nastopijo gladiatorji, senatorji in drugi Rimljani.

Dobre stare viže

Ob rojstvu Vilka in Slavka v Begunjah na Gorenjskem je tamkajšnji župnik Gornik oba vpisal v matično knjigo kot Ovsenika, ker mu je to zvenelo bolj slovensko. Ko je bil Slavko star dvajset let, pa je odšel na jeseniško občino in se uradno preimenoval v Avsenika, kot se je pisal njun oče. Vilku pa je priimek Ovsenik nekako bolj ustrezal, tako kot tudi njegovi sestri Majdi in bratu Janezu.

Javno sta brata Avsenik začela igrati leta 1946. Leta 1954 sta ustanovila Gorenjski kvartet. Poleg harmonikarja Slavka in Vilka, ki je igral na klarinet, sta bila v prvi zasedbi še Franc Košir s trobento in Franci Ogrizek z baritonom. Da so lahko igrali tudi zabavno glasbo, so našli kitarista Leva Ponikvarja, čez čas se jim je pridružil še pevec Franc Koren. Vilko Ovsenik je kasneje predlagal, da se zasedba preimenuje v Ansambel bratov Avsenik. V Avstriji pa so jih po snemanju v Avstrijskem deželnem studiu preimenovali v Das Original Oberkrainer Quintett in s tem imenom so potem nastopali v nemško govorečih deželah. Tudi v Jugoslaviji so postali spoštovani, še posebej, ko so decembra 1969 za silvestrovo igrali maršalu Titu in družbi na Brionih na Hrvaškem.