Ko se temperature spustijo pod ničlo, nas rado zazebe tudi v roke. Sploh če moramo zjutraj očistiti vetrobransko steklo ali peljati hišnega ljubljenčka na sprehod. Potem ne moremo rok tiščati v žepe, zato nam pridejo prav rokavice. Palčnike na en prst iz debele volne spletemo hitro, dovolj bosta dva večera ob priljubljeni nanizanki na televiziji. 

Potrebujemo: 100 g debelejše volne, primerne za pletilke številka 6, v temnejši barvi, ostanek volne v svetli barvi in približno iste debeline ter komplet 5 pletilk debeline 6.

GREMO NA IZLET

V soboto, 15. februarja 2025

Vstopna mesta: Ljubljana, počivališče Lom, Ravbarkomanda, Koper (trgovina Oviese)

Odhod ob 6. uri zjutraj z Dolgega mosta v Ljubljani. Vožnja z vmesnimi postanki po avtocesti do Kopra in naprej do hrvaške meje, potem po istrski avtocesti čez dolino Mirne in Limsko drago do Fažane. Okoli 9.30 vkrcanje za otok Veliki Brion, kjer si bomo ogledali tamkajšnji narodni park. Po njem se bomo zapeljali z električnim vlakcem, obiskali safari z eksotičnimi živalmi, arheološka najdišča in si ogledali muzej ter Titovo rezidenco. Sledi prosti čas za sprehod po otoku, nato se vrnemo v Fažano. Zapeljali se bomo do Pulja, kulturnega in gospodarskega središča Istre. Sledi čas za kosilo (doplačilo), potem pa vodeni ogled mesta. Najpomembnejša znamenitost je vsekakor Arena, šesti največji amfiteater na svetu, ki si ga bomo lahko ogledali ob doplačilu. Ob 18. uri je predviden odhod proti domu.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Le še tri, štiri ovinke bo naredila, nato pa nas kljub našim morebitno drugače začrtanim decembrskim smernicam povlekla v svoj vrtinec. Silvestrska noč. Najdaljša, najbolj bleščeča. Seveda, prav je, da je ne preživimo v razvlečeni trenirki, pa kjer koli že bomo. Če vam ni do nabave novega oblačila, vam predlagam, da na široko odprete vrata svoje garderobne omare in se zazrete vanjo. Zagotovo se bo našlo kaj primernega, kar bo z učinkovito, pa čeprav drobno prenovo oziroma slovesnejšo nadgradnjo všečno zaokrožilo vaše praznično razpoloženje. Predvsem pa bo skoraj brez stroškov in dobrodošlo za vse, nevešče šiviljskih spretnosti. Predlagane ideje so namreč ustvarjene brez šivalnega stroja.

Kultura 

To je šolarjem Osnovne šole Miška Kranjca povedal Gojmir Lešnjak Gojc, kamor so ga povabili na pogovor o disleksiji, ki je ni nikoli skrival. Slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pevec in avtor glasbe, tudi deset let direktor Kosovelovega doma Sežana je ustvaril čez 60 gledaliških vlog, blizu 60 filmskih in televizijskih vlog in postal ikona številnih kultnih televizijskih oddaj: Periskop, TV Poper, Teater Paradižnik, Naša mala klinika in Muzikajeto. Poleg tega je režiral 15 gledaliških predstav.

Ročna dela

Sedmi mednarodni festival vezenja, ki je konec oktobra potekal v Velenju, je na ogled postavil unikatne vezenine v različnih tehnikah vezenja mojstric iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Francije ter Litve. Tema bienalnega festivala so bili tokrat vezeni namizni prti in prtički.

Dvodnevni festival so skupaj pripravili Muzej Velenje, Mestna občina Velenje, Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje ter drugi zavodi. Popestrili so ga številni nastopajoči: Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Citrarski ansambel Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, Konovski harmonikarji KUD Lipa Konovo, Šaleška folklorna skupina Koleda, kitarist Franjo Jurovič in vokalistka Urška Bider, Srbsko društvo dr. Mladen Stojanović, Fantje z Graške Gore, Kapučino bend, predstavile so se tudi UNI3ŽO Velenje, Tamburaška skupina Klinčeci Kulturnega društva Fortis, etno glasbena skupina Konovski štrajharji in mladi glasbeniki Odbiti muzikanti, ki so vsi dijaki ŠC Velenje.

Slovenci zagotovo lahko trdimo, da smo vodilni vrtičkarski narod na stari celini. Priljubljena sta tako domače sadje kot zelenjava, saj vrtnarimo skoraj povsod. Razlogi za to so različni. Smo kmečki narod, ki se očitno vrača k svojim koreninam, in to je vedno dobrodošlo.

Če primerjamo države po številu samooskrbnih vrtov na število prebivalcev, je Slovenija na prvem mestu v Evropi. Prednjačimo tudi po velikosti sadnega in zelenjavnega vrta na gospodinjstvo. Imamo zelo bogato kulturo vrtnarjenja, saj je vrtičkarstvo zelo priljubljen konjiček. Zato ne preseneča, da so zelo priljubljeni tudi vrtnarski nasveti v klasičnih medijih in na spletu. V srednji Evropi smo bili pred več kot desetimi leti prvi, ki smo začeli vrtnariti s pomočjo vrtnarskih nasvetov na spletu.

Mala šola digitalizacije 

Letošnje božične čestitke lahko hitro in enostavno ustvarite s pomočjo priljubljenega orodja za grafično oblikovanje Canve, ki je dostopno tudi starejšim uporabnikom.  

Za začetek boste potrebovali račun v Canvi. Postopek je enostaven: v svoj spletni brskalnik vpišite naslov www.canva.com.
Prijavite se. Na vrhu strani boste videli gumb Prijava. Kliknite nanj, če že imate račun, vnesite svoje podatke in se prijavite. Če še nimate računa, kliknite Ustvari račun. Lahko se prijavite s svojo elektronsko pošto, računom Google ali Facebookovim profilom.
Izberite vrsto računa. Canva ponuja brezplačne in plačljive možnosti. Za naše potrebe bo brezplačna različica popolnoma dovolj.
SLIKA 1
Drugi korak: iskanje predlog
Na domači strani Canve boste našli iskalno vrstico. Vpišite božične čestitke in pritisnite Enter. Dobili boste široko izbiro predlog. Izberite tisto, ki vam je najbolj všeč in kliknite nanjo, da jo odprete.

Vrt

Če vas vsaj malo skrbi za naš planet, potem letos zagotovo ne boste posegali po umetnih božičnih oziroma novoletnih drevesih. Zakaj ne bi začeli nove tradicije z rastlinami, ki jih lahko po praznikih obdržimo in občudujemo vse leto?

Stožčasta smreka ali Picea glauca 'Conica' je počasi rastoč in vedno zelen iglavec. Najlepše se obnese, če je posajena samostojno, da je stožčasta oblika dobro vidna. Če jo bomo na okrasni vrt posadili z namenom, da bo s svojo svežo podobo prispevala k prazničnemu vzdušju, ji namenimo dovolj prostora. V ugodnih pogojih lahko namreč doseže višino do štirih metrov in širino do dveh metrov. Stožčasta smreka ima gosto nanizane iglice s svetlo limonasto ali modrikasto barvo iglic, zato bo vedno zanimiv kontrast drugim rastlinam na vrtu.