Št. 4, april 2019

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Pokojninska blagajna se krepi, manj  gre iz proračuna Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je poslovno leto 2018, tako kot že pretekla leta, sklenil z izravnanimi prihodki in odhodki in to v višini 5.295.175.086 evrov. Iz poročila, ki ga je svet zavoda obravnaval konec februarja so prihodki in odhodki v primerjavi z načrtovanimi za leto 2018 tako prihodki kot odhodki nižji za dober odstotek. To je nedvomno vzpodbuden podatek, ki kaže, da ima pokojninska reforma ZPIZ-2 pozitivne učinke in prispeva k uresničevanju enega od temeljnih ciljev, to je dolgoročna finančna stabilnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Za nekatere nove upokojence manj ugodno kot lani Sedanji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, kakršno je prejšnji in številne, pred njim veljavne ureditve. Zato lahko datum določitve datuma uveljavitve pravice do pokojnine vpliva na njeno višino ob odmeri.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Pestro mednarodno sodelovanje Zveza društev upokojencev Slovenije tudi v letošnjem letu sodeluje oziroma bo sodelovala na dogodkih mednarodnih nevladnih organizacij, med drugim tudi pri Pobudi ADA in v Odprti delovni skupini Združenih narodov za staranje (OEWGA).

Agata s srcem »Otroci ne bodo mogli skrbeti za naju. Imajo sami s sabo dovolj skrbi. Saj je slišati, da je v domu za starejše prav zanimivo. Vedno se nekaj dogaja: razne delavnice, pevski zbor, šah, zabave s plesom. Eni so prav zadovoljni,« pravi Agata, glavna junakinja istoimenske enodejanke, ki jo je napisala Zdenka Gačnik, upokojena učiteljica razrednega pouka.

Z Belo krajino v srcu Svetovno priznani enolog, dr. Julij Nemanič je bil štiri leta član izvršnega odbora Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) v Parizu. Je dobitnik mnogih priznanj, tudi francoskega viteškega križca (Chévalier de mérite d'agricole) za zasluge v vinarstvu. In je tisti »čarodej«, ki je belokranjska vina popeljal do najvišje kakovosti. Veliko je potoval, hkrati pa vsa ta leta redno obdeloval tudi svoj vinograd. O njegovem zanimivem življenju sva se pogovarjala v Metliki, v družinski hiši, ki stoji tik pod hribom, imenovanim Veselica. Svojih 80 let »dobro skriva«, saj sta oba z ženo Stanko neverjetno mladostna. Ali ima zasluge za tako vitalnost tudi na antioksidantih bogata modra frankinja?

Legende o zmaju in sv. Juriju Ob nastopu krščanstva je zmaj (lintvern/lintvort, drak, pozoj …) postal nekak simbol poganske teme. Zaradi borbe z zmajem je vstopil v legende nekaterih naših krajev tudi sv.Jurij. Zmaga svetega Jurija nad zmajem je torej pomenila zmago krščanstva nad poganstvom. Postal je priljubljen ljudski svetnik (goduje 23. aprila), zato nosi njegovo ime vrsta krajev v imenu ali v grbu, na primer: Šentjur pri Celju, Šenčur na Gorenjskem, Sv. Jurij ob Ščavnici,..

Starogrška dediščina z Mosta na Soči Mosta na Soči ne poznamo samo zaradi Soče, krasne in bistre hčere planin, ampak tudi po bogati kulturni dediščini, med katero izstopa arheološko bogastvo. Znamenito arheološko najdišče je pridobilo sloves že z arheološkimi raziskavami ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.

Športna kronika sedmih desetletij Jože Javornik iz Stražišča v Kranju, nekdanji skakalec, trener, sodnik in tehnični delegat vseh stopenj je bil kar 42 let predsednik smučarskega kluba Triglav Kranj. Je prvi častni predsednik kluba in avtor zbornika: 70 let v službi smučarskih skokov, ki ga je pripravil pri 84-tih letih.

Pesmarice iz taborišča Skoraj 74 let so stare drobne rdeče knjižice z naslovom Nekaj partizanskih, v katerih je natisnjenih 17 partizanskih in revolucionarnih pesmi, ki so jih po spominu zapisali jugoslovanski aktivisti v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau. V zapuščini svojega očeta Vlasta Kopača jih je našla njegova hči Mojca Kopač in jih ob dnevu spomina na žrtve holokavsta podarila članom Skupnosti internirancev Dachau.

Prešeren je vas poimenoval »oltar Gorenjske« Ko je mladinski pisatelj in risar samouk Franc Rojec kot davčni izvrševalec služboval v Radovljici, je leta 1900 narisal tudi tri motive razpotegnjenega naselja v Blejskem kotu, na osnovi katerih je celovški založnik Alois Beer izdal objavljeno večslikovno razglednico. Vas je prislonjena ob južno, prisojno pobočje hriba Homa (834 m), od koder je čudovit razgled proti Bledu in njegovi okolici, zaradi katerega jo je pesnik France Prešeren poimenoval »oltar Gorenjske«. »V zgodovinskih listinah se Zasip z imeni petih svobodnih kmetov prvič omenja med letoma 1075 in 1090. Od nastanka pričujoče razglednice, torej v zadnjih skoraj 120 letih se je število prebivalcev naglo povečevalo, saj so jih leta 1900 našteli 300, lani pa nekaj čez 1000, torej se je več kot potrojilo,« pravi 80-letni upokojenec Polde Kolman, ki se je z Bleda, kjer je imel dolga leta znano kemično čistilnico, semkaj preselil pred 45 leti.

Leonardo da Vinci – ključna osebnost renesanse Malo je umetnikov, ki bi se uveljavili tudi na znanstvenem področju in le redki znanstveniki so pustili vidno sled v umetnosti. Mogoče so prav zato, ker je združeval obe področji, ostala dela Leonarda da Vincija občudovana in cenjena do današnjih dni, ko mineva petsto let od njegove smrti. Verjetno jih bodo slavili tudi zanamci.

IZBRSKANO

Zastoj v limfnem odtoku Za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečnih tekočin iz telesa skrbi limfni sistem. Če pride v njem do zastoja, se to pokaže kot oteklina – limfedem. Ko se enkrat pojavi, ga imamo za vedno. Lahko pa ga uspešno obvladujemo, pri čemer nam pomagajo limfterapevt.

Vzorci in še enkrat vzorci Na pomladnih, še bolj pa na poletnih oblačilih si privoščimo več kreativnosti, vzorcev in barv. Močni in izraziti vzorci pritegnejo pogled, zato jih nosite tam, kjer želite, da vas pogledajo!

Ples – od vekomaj in za vedno Skoraj noben praznik ne mine brez plesa in ni čudno, da je pri nas eden najbolj razširjenih konjičkov. Kot odlično in koristno dejavnost ga priporočajo tako ljubitelji plesa kot strokovnjaki. Dokazano je namreč, da je ples ena izmed najboljših dejavnosti za možgane, saj združuje telesno, miselno in socialno aktivnost.

Prva pomoč pri suhih očeh Da so naše oči zavarovane pred zunanjimi vplivi poskrbijo trepalnice, veke in solze. Veke z mežikanjem razporejajo solze po očesu, solze pa oko varujejo pred izsušitvijo in mikrobi ter splakujejo nečistoče. Kadar pa je solz premalo, občutimo pekoče zbadanje, kot bi imeli v očesihtujek ali droben pesek. Oči so lahko rdeče in srbijo, občasno je lahko celo zamegljen vid.

O nevarnostih bolezni zamašenih žil Ocenjujejo, da je v Sloveniji na leto 2.000 do 3.000 bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. Z namenom osveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap, so tudi letos ob dnevu žil opozarjali predstavnikiDruštva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu .

ZDRAVJE KRATKE

Bolečine v sklepih in mišicah lajšamo z eteričnimi olji Bolečina, ki spremlja vnetje sklepov (artritis) ter vnetje mišic (miozitis) je lahko izjemno huda. Za blaženje težav si lahko poleg zdravil pomagamo tudi z naravnimi učinkovinami. Ena najboljših izbir so eterična olja - predvsem tista, ki so znana po svojem protivnetnem in protibolečinskem delovanjem, saj zmanjšujejo vnetje, spodbujajo krvni obtok, blokirajo bolečinske receptorje in povečujejo gibljivost ter širijo žile. Na vnetnem mestu se tako lokalno poveča pretok krvi in izboljša prekrvavljenost vezivnega tkiva. V praksi to pomeni hitrejši potek zdravljenja pri morebitnih vnetjih sklepov, vnetjih mišic ter pri nevralgičnih in revmatičnih obolenjih.

Klopni meningitis in borelija Okuženi klopi z ugrizom prenašajo na človeka kar 10 nalezljivih bolezni, najpogostejši sta klopni meningoencefalitis in borelija. V naravi bodimo pozorni nanje, saj so aktivni od pomladi do jeseni, ko je temperatura nad 8 stopinj.

Pomagajmo telesu, da se bo zdravo staralo Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega pa lahko vplivamo z načinom življenja.Poleg vzdrževanja mladostnega videza pomembno tudi vzdrževanje telesne in mentalne kondicije z aktivnim življenjem in vzdrževanjem socialnih stikov, kar dokazano varuje pred številnimi boleznimi. Priporočljive so redne, a prilagojene, športne aktivnosti, ali preprosti sprehodi. Zelo ugodno vpliva učenje tujega jezika ali novih veščin. Na našo kondicijo in zdravje v zrelih letih lahko ugodno vpliva skrb za hišnega ljubljenčka, ki poskrbi za gibanje, ukvarjanje s psom ali mačko in božanje njihove dlake pa sproži v nas izločanje hormonov, ki vplivajo na dobro počutje in zmanjšujejo možnost depresivnih razpoloženj.

Noge si zaslužijo pozornost V starejših letih, ko postane koža nog bolj suha in hitreje razpoka, nohti pa bolj lomljivi in noge večkrat težke in utrujene, stopala potrebujejo več nege. Še posebno v sezoni, ko sezujemo škornje in težke zimske čevlje. Pripravimo si naravno domačo nego s tistim, kar najdemo v kuhinjskih omaricah.

Vabljeni na natečaj za mojstra potice – Fala kraljice

Za praznike spoštujmo tradicijo Šunka, hren, jajce in potica so simboli Velike noči, ki so se obdržali skozi stoletja. Tudi zato so del narodove kulturne dediščine, na katero moramo biti ponosni.V osnovi povsod po Sloveniji blagoslavljajo enake jedi, a dodajo še več krajevnih posebnosti.

Krepki in gibčni v pomladi  Enostavno in učinkovito lahko okrepimo in raztegnemo mišice zadnjice, spodnjega dela hrbta in nog, pa tudi trebuha. Pomembno je, da predstavljeni vaji izvedete povezano, eno za drugo ter z ustreznim vmesnim počitkom. Druga vaja je primerna za vse, ki zmorejo sedeti na tleh, ostali pa drugo vajo lahko naredijo tudi sede na stolu.

Prilagoditev domačega okolja potrebam v starosti Zaradi pešanja, obnemoglosti ali bolezni družinskega člana je nujna prilagoditev domačega okolja, saj mu omogoča varnost in neodvisnost, boljše počutje in tudi lažje negovanje. Še posebno je to pomembno, kadar oseba živi sama. Najpogosteje so potrebne prilagoditve v sobi in kopalnici.

Gre tudi brez mesa Branjevke na tržnici pravijo, da sta za prodajo sadja in zelenjave meseca marec in april najbolj nadležna. Kislega zelja in repe smo že siti, potem, če sledimo sezoni, nam korenje, koleraba, zelena in kar je še take zelenjave vsekakor že gleda že iz ušes, radiča in endivije je le še za vzorec … Ne pravimo zaman temu času post, ko naj bi bila na jedilni mizi zgolj enostavna in enolična hrana. A vseeno se da skuhati odlične jedi iz sestavin, ki so nam na voljo. Nekaj sem jih izbrala za vas.

Rože za v senco ali za na sonce Bliža se čas, ko bomo ljubitelji cvetja morali razmisliti, v katere barve bi s cvetovi preoblekli balkone in terase. Dobra priprava je že pol uspeha, zato se sprehodite in preglejte, kje bi želeli popestriti prostor z rastlinami.

Velikonočni pohodi Na velikonočni ponedeljek, ki bo letos 22. aprila, se bo po vsej Sloveniji zvrstilo kar lepo število pohodov različne težavnosti, ki bodo po obilju velikonočne hrane za marsikoga dobrodošli. Izbrali smo dva najbolj obiskana.

 Pohodniški kotiček

Okruški iz dolgoletne filmske ustvarjalnosti Tugo Štiglic se je preizkusil na številnih filmskih področjih. Bil je režiser, scenarist, montažer, asistent številnim slovenskim režiserjem. Samostojno je posnel več filmov za Viba film, za slovensko televizijo je pripravljal reportaže, dokumentarne in etnografske filme ter mladinske oddaje. Za svoj bogat filmski opus je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Prosili smo ga, da obudi spomine na svoje filme, režiserje in igralce, s katerimi je sodeloval, prigode in nepozabna doživetja.

Pol stoletja že igra na trobento Trobentač Franc Kompare je doma iz Mengša, kjer so leta 1985 postavili temeljni kamen EGS, evropskega glasbenega središča. Do zamisli je prišlo, ker je pred tem mengeška godba praznovala stoletnico obstoja, v kraju pa je bilo vanjo vključenih veliko glasbenikov, tudi tovarna Melodija ter izdelovalci harmonik in kitar.

Koliko in katero posodo potrebujemo Pred velikonočnimi prazniki, ko se več kuha in starejše obiščejo tudi njihovi otroci in vnuki, se pokaže, ali je med kuhinjskimi pripomočki in posodo vse tisto, kar potrebujemo za bolj zahtevno kuho in za to, da postrežemo več ljudi kot običajno.

Kako najlažje sadimo brez bolečin v križu? V aprilu največ sadimo s pomočjo sadik. Delo bo potekalo lažje, če se ne sklanjam in sadimo brez bolečin v križu. Za delo brez bolečin v hrbtu bo poskrbel praktičen ročni sadilec, ki omogoča sajenje sadik v stoječem položaju. V nasvetu priporočamo tudi kako skupaj kombinirati zelje, solato in vrtnine iz družine metuljnic.

Ženstvena eleganca

Ptiček v gnezdu

Vnuk se »grdo« vede Če imate majhnega vnuka, ste gotovo že doživeli, da se je pri vas vedel »grdo«. Sredi kosila prične z besedami na D, nalašč packa s hrano, sitnari, tuli, cepeta...

Idrijske Rake in Divje jezero Nekateri idrijski rudniški zdravniki so zlasti v 18. stoletju, ko je botanika slovela kot vrhunska naravoslovna veda, v okolici slovečega rudnika vneto raziskovali rastlinski svet. Njihova odkritja so dobila pomembno, še danes cenjeno mesto v evropski znanosti. Vabimo vas torej na pot ob Rakah, umetni, a slikoviti strugi, po kateri so idrijski tehnični geniji že v 16. stoletju napeljali vodo iz Idrijske Belce in Divjega jezera, da bi gnala velike rudniške naprave.

Kultura na kratko 

 Ali zares veste, kdo ima prednost? Krožišče je najbolj varna oblika križanja cest, ker se vozila na poti ne prepletajo. Manjša krožišča umirjajo promet in olajšujejo vstopanje v prometni tok. Ker so pregledna ne povzročajo zmede. Večja krožišča pa lahko človeka, ki je bil dolga leta navajen drugačnega križanja cest, solidno zmedejo.

Skozi stara trgovska mesta do Uzbekistana Svilna cesta, starodavna karavanska pot, je po kopnem in po morju povezovala Kitajsko z Malo Azijo in Sredozemljem. S svojimi legendami o skrivoma prenesenih kokonih še danes buri domišljijo in nosi v sebi pridih skrivnostnosti. Trgovanje po njej naj bi se začelo v 1. st. pr. n. št., prva kitajska svila pa naj bi prišla do Rima v času Julija Cezarja in takoj postala znak prestiža. Iz vzhoda na zahod, seveda tudi obratnoso potovale dolge karavane. Najbolj med 2. in 13. stoletjem, potem pa so mongolska osvajanja kot tudi odkritja pomorskih poti v 15. in 16. st. do Indije in Kitajske povzročila njen zaton.

Maja v Kočevsko Reko, junija v Vincenzo in Videm

Do srečanja nas ločita le še slaba dva meseca

Ali vemo dovolj o prehrani rastlin? Pomlad je že v polnem razmahu, prav tako pa tudi naše delo na vrtu. Marsikdo je z osnovnim delom že zaključil, posadil krompir, posejal solato in druge vrtnine. Tudi sadike grmovnic, okrasnih grmovnic in sadnega drevja smo že posadili, vendar je za vsa ta opravila še vedno čas, praktično vse pomladanske dni s tem, da se izogibamo vročinskim dnem, ali pa da sadike takrat senčimo s prekrivko in primerno zalivamo.

Zdrav duh v zdravem telesu

Umetnine, sestavljene iz koščkov

DRUŽENJE APRIL

Najobčutljivejše skupine so lahek plen Koga ne bi razveselila obljuba visoke denarne nagrade, ki je že skoraj vaša, le še eno malenkosti morate naročiti ... Zgodba se ponavlja, pa naj kupujemo rože, knjige ali prehransko dopolnila – kako vabljivo! Na ta način mnogi spretno nagovarjajo starejše, bolne, osamljene ljudi.Toda ta darežljivost služi predvsem prodaji izdelkov.

Če imate radi svoje možgane, skrbite zanje V zadnjih nekaj desetletjih se je izjemno povečalo zanimanje za raziskovanje možganov, ki veljajo za najzapletenejši in najbolj skrivnosten del človeškega telesa. Žal pa smo še vedno zelo daleč od tega, da bi razumeli, kako delujejo. Pogovarjali smo se z dr. Majo Bresjanac, zdravnico in patofiziologinja na Inštitutu za patološko fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani.

Festival, ki slavi učenje in ustvarjanje starejših Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje pripravlja 5. mednarodni festival znanja in kulture. Na njem bodo udeleženci spoznali, kaj lepega in vrednega ustvarjajo člani študijskih skupin. Festival, ki ga organizirata univerzi iz Domžal in Ljubljane, se bo odvijal v četrtek, 25. aprila, z začetkom ob 9. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.

NOVICE

Življenja ne izberemo, smrt bi lahko Recimo ji Magda. Živi v majhnem zaselku blizu Obale in ima 91 let. Mož ji je umrl pred dvajsetimi leti, sinova sta se odselila v slovensko prestolnico. Ima pet vnukov, a vsi so daleč od njene hišice na vrhu hriba, od koder se vidi morje. Srečna je, da pri svojih letih nima demence, da hodi še sama na stranišče, da se lahko umije, da si še sama kuha, in da ima zunaj vrt. Če mora v trgovino, v banko ali k zdravniku, jo tja odpeljejo prijazni sosedje. Pri večjih opravilih ji priskočijo na pomoč svojci.

Brez razlik pri oskrbi Ker se nam s podaljševanjem življenjske dobe ne podaljšujejo tudi leta zdravega življenja, se nam obeta, da bomo potrebovali vsaj kakšno od storitev dolgotrajne oskrbe. Zato mora država poskrbeti za sistem, v katerem bodo storitve bodo enako dostopne vsem, ki jih in ko jih potrebujejo, je bilo slišati na okrogli mizi o dolgotrajni oskrbi, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija (STA).

 Dober kupec ali spletna prevara? Če ste vsaj malo aktivni na svetovnem spletu, verjetno slej ko prej naletite na potencialne prevarante. Žal tako kot v realnem svetu, tudi tu mrgoli nepridipravov, ki prežijo na manj previdne in naivne.

Največ se jih stara z zakoncem Ko pogovor med starejšimi nanese na to, koliko smo zadovoljni, ga navadno usmerimo na zdravje, nizko pokojnino ali kako je včasih lušno b'lo, zdaj pa ni več tako. Raziskovalni podatki o kakovostnem staranju pa kažejo, da je najodločilnejša družba: s kom živimo in se družimo, kakšen odnos imamo s svojimi najbližjimi. Ustavimo se ob petih podatkih o partnerskem sožitju iz raziskave o staranju slovenskih prebivalcev – trije so lepi, dva kažeta, kam usmeriti svoje osebno staranje in staranje vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let.

Ne slišimo, ne vidimo dobro Sogovornike smo vprašali, če še dobro slišijo televizijske in radijske oddaje, ter če lahko preberejo zapise na embalaži izdelkov ali aparatov.

Pogoste bolniške med starejšimi zaposlenimi pri nas Ob ponovnih razmislekih in predlogih za pokojninsko reformo, ki so se v zadnjih tednih pojavili v javnosti, velja spomniti na nekaj zaskrbljujočih dejstev. Z direktorjem Inštituta za ekonomska raziskovanja, dr. Borisom Majcnom, sva jih predstavila v članku iz leta 2015. Govorijo o bolniškem staležu starejših v Sloveniji na temelju podatkov četrtega vala raziskave SHARE.

Smo pri sobivanju starejših korak ali dva naprej? Sobivanje in druge skupnostne oblike bivanja starejših so v tujini precej uveljavljena oblika, za katero se starejši odločajo zaradi različnih vzrokov: ker živijo v neprilagojenem stanovanju ali hiši, ker nočejo biti v breme svojcem, pogosto pa preprosto zato, ker si želijo varno in samostojno starati v družbi in ob podpori sovrstnikov. Na ta način si želijo izboljšajo kvaliteto bivanja, ostanejo aktivni, si nudijo medsebojno podporo, nenazadnje pa tudi znižajo življenjske stroške.

Pomladansko čiščenje