Št. 12, december 2022

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica in internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Sto let od začetkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja in trideset let zavoda Letos obeležujemo kar nekaj pomembnih jubilejev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pred stotimi leti, leta 1922, je bil razglašen Zakon o zavarovanju delavcev, ki je urejal vse vrste zavarovanja za vse delavce v državi, razen zavarovanja brezposelnih oseb. Sledilo je še več pomembnih mejnikov. Med drugimi se je pred tridesetimi leti, leta 1992, v samostojni državi, Republiki Sloveniji, 1. aprila uveljavil prvi reformni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ustanovil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Za okolje smo odgovorni vsi Kako smo pripravljeni na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe – okolje, energetika in industrija, je bila tema letošnjega Okoljskega srečanja v sklopu Poslovne akademije časnika Finance. Dvanajst predavateljev je obravnavalo temo iz različnih zornih kotov. Povzemamo sporočila, ki so izstopala.

Ko je še dišala kraljica mortadela Gorica? Letos januarja se je po dvanajstih letih končal stečajni postopek novogoriškega podjetja Mip (Mesna industrija Primorske), enega najsodobnejših podjetij za predelavo mesa, vzrejo in klanje živine, ki je sodilo v vrh jugoslovanske prehranske industrije. Se še spomnite znamenitega oglasa za mortadelo?

Hitrejši razvoj kraja se je začel po drugi svetovni vojni Gospodarsko, prometno, kulturno, upravno in zaposlitveno središče Zgornje Savinjske doline leži ob sotočju rek Savinje in Drete. Pred drugo svetovno vojno je bilo tu poleg večje žage in zabojarne le nekaj hiš, hitrejši razvoj pa se je začel po njej, ko so ob predelavi lesa (GLIN) odprli še druge industrijske obrate (Elkroj, MGA). S tem pa se je naglo povečevalo tudi število prebivalcev in leta 1994 so bili ustvarjeni pogoji za ustanovitev samostojne občine, v kateri v petnajstih naseljih zdaj živi okrog 2700 ljudi (od tega v Nazarjah 890). »Tak razplet je bil dokaj samoumeven, saj so bile Nazarje že v občini Mozirje središče industrijskega razvoja, pri čemer so tukajšnja podjetja uspešno osvajala zahtevne tuje trge,« je dejala 73-letna domačinka iz bližnjega Pustega Polja, upokojena univ. dipl. ekonomistka Vera Pečnik.

S potrpljenjem do žlahtne vezenine Sonja Porenta iz Medvod je ena redkih mojstric, ki izdeluje replike vezenih pokrival iz 19. stoletja in to po starem, na roke. Sprva jih je izdelovala zase, da je izživela svojo ustvarjalno žilico, zdaj pa na tak način neguje oblačilno dediščino.

Brez čaja in humorja ne gre Čeprav Rozalija Gazvoda oziroma Rozka, kot ji rečejo, živi pri hčeri v Medvodah, je v domačem Bregu pri Preddvoru niso pozabili. Ob stoletnici, ki jo je praznovala avgusta, so ji pred domačo hišo postavili mlaj, kar jo je neskončno razveselilo. Postavitev je spremljala kar po Vibru.

Najstarejši član čebelarske zveze Leopold Tavčar iz Pristave nad Novo Gorico je svoji razgibani in bogati življenjski zgodbi dodal še dobrodelno noto. Ob praznovanju stotega rojstnega dne, ki ga je slavil 27. septembra je prijazno odklonil darila v korist Gasilske enote Nova Gorica. Spomnimo, da je malo pred tem Kras zajel požar.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Ohranjanje spomina na dušo Šoštanja Kumrovi so že nekaj rodov znani kot izjemni zidarski mojstri, ki so v Šaleški dolini in širše pustili velik pečat, saj so poleg gradbenih veščin obvladali še kamnoseštvo, restavratorstvo, celo kiparjenje. O tem smo se pogovarjali z Milojkom Kumrom in z njegovo hčerko Matejo – inženirko in magistrico arhitekture, ki je vse to znanje še nadgradila in oplemenitila. Spoznavali smo njihovo zanimivo rodbino, hkrati pa spoznali Šoštanj in njegovo bogato zgodovino.

Združila in povezala ju je umetnost »Kamen ne prenese grobosti. Z njim moraš delati nežno in počasi. Z vsakim udarcem mu dodajaš mehkobo in z obdelavo zaživi novo življenje,« pravita Novomeščana Jožica in Rudi Škof, ljubiteljska umetnika, ki zadnja leta veliko ustvarjata v kamnu. Predvsem iz dolenjskega apnenčastega kamna sta izklesala že veliko čudovitih skulptur, nekatere od njih lahko občudujemo po Novem mestu. Trenutno pa se skupaj z likovnimi ustvarjalci društva Skulpte predstavljata na razstavi Zgodbe vina v kamnu v Kulturnem centru Janeza Trdine.

Stoletnica Marta in njeno življenje s turizmom Marta Vozlič, najstarejša občanka Občine Prebold je pri svojih stotih letih nekaj posebnega med krajani, tako kot je poseben kamp Dolina, najstarejši zasebni turistični kamp v Sloveniji in najbrž tudi v nekdanji Jugoslaviji. V Dolenji vasi deluje že več kot 60 let.

Želodec pove, kaj mu ni po volji Ob praznikih si privoščimo bolj izdatno hrano in morda tudi preveč spijemo. Večina ljudi ima zaradi preobilja manjše težave, čeprav so te lahko tudi zaradi drugih vzrokov. Naloga želodca je, da prebavlja predvsem beljakovinsko hrano in to mehansko in kemično. Najpogostejša težava z želodcem je preveč ali premalo želodčne kisline. Kako si pomagamo?

Nad glavobol z manualno fizioterapijo Glavobol, zlasti tenzijski, je ena od najpogostnejših zdravstvenih težav. Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni na svoji spletni strani navaja, da zaradi njega trpi več kot 40odstotkov Slovencev.Večina ljudi si ob bolečinah pomaga z zdravili in počitkom. Nekatere tipe glavobolov pa lahko olajšamo ali celo odpravimo tudi drugače, recimo z manualno fizioterapijo.

Potrebujemo telesne vaje  Kadarkoli srečujem ljudi različnih starosti, ne morem iz svoje kože in opazujem njihovo držo, hojo obrate in zasuke telesa. Vsakič znova se potrjuje dejstvo, da bi bilo za večino koristno vsaj nekaj in/ali še več osnovnega gibanja. Pri tem mislim na hojo v vseh njenih izpeljankah in vaje za gibljivost. Z novo različico hoje se bomo seznanili skozi današnje vaje.

Kako izbrati pravo darilo Pred prazničnim časom, ki ga zaznamuje tudi izmenjava daril, se kaj hitro lahko znajdemo v zadregi – kako izbrati darilo, ki bo obdarovancu pisano na kožo, hkrati pa bo domiselno in posebno.

Po zadnji modi Tudi za nakup oblačil si je potrebno narediti dober načrt. Poleg spiska oblačil, ki jih potrebujete, je dobro, da predvidite tudi barvni izbor in si omogočite možnost kombiniranja oblačil. Nekaj idej vam bo pomagalo k lažji odločitvi za nakup.

Kako obvarovati srce in ledvice pri diabetesu? Ko govorimo o napredku v zdravljenju diabetesa imamo v mislih predvsem diabetes tipa 2, kot daleč najbolj pogosto obliko diabetesa. Zboli kar 95 odstotkov bolnikov, medtem ko je diabetesa tipa 1, ki se doživljenjsko zdravi z inzulinom, manj kot 5 odstotkov.

Pametna ura lahko reši življenje Moderna tehnologija vstopa na vsa področja našega življenja, kar nam ni vedno všeč. A dobro je vedeti, da obstaja tudi tehnologija, ki omogoča pomoč ljudem, ko jo najbolj potrebujejo.

Sladka darilca iz domače kuhinje Sladke male pozornosti so ključ do srca, sreče in veselja, rada rečem. Če jih še lično okrasimo in zavijemo, bomo z njimi očarali obdarovanca, naj bo to prijaznega soseda, sorodnika, prijateljico ali gostiteljico, če smo kam povabljeni. Ne pozabite na vonjave in okuse, brez katerih ni prazničnih sladic.

Prazniki so namenjeni praznovanju, ne pritiskom Prihaja konec leta in s tem kup želja, osebnih avantur in inventur, pri nekaterih tudi pospravljanja stare šare – tako v fizičnem kot v čustvenem smislu. Večina si nas želi preživeti praznike v družbi najbližjih. V sožitju in radosti. Pa se večkrat zgodi ravno obratno, da namesto tega med prazniki vlada velika napetost.

Antibiotike uporabljajmo preudarno Zaradi nepotrebne, pretirane ali napačne uporabe protimikrobnih zdravil pri ljudeh in živalih, predvsem antibiotikov, postajajo bakterije vse bolj odporne nanje. To pa ogroža možnost zdravljenja številnih nalezljivih bolezni, ki so sicer ozdravljive.

Kaj je pomembno za zdravo sedenje V sodobnem načinu življenja veliko časa presedimo. Sedimo pri delu, branju, gledanju televizije, za računalnikom … Pogost vzrok za pojav bolečin v hrbtu je predolgo in neustrezno sedenje. Kako bi lahko bolečine preprečili in kako bi si lahko pomagali, ko usedanje in vstajanje postane težava?

KRATKE ZDRAVSTVENE

Kaj pomaga proti vnetju sečil? Vsaka sedma ženska ima najmanj enkrat letno vnetje mehurja. Tretjina dobi ponovno vnetje že v naslednjega pol do enega leta po prvem. Ponavljajoča vnetja sečil pa so huda nadloga.

Deželica Lojzeta Slaka »Ni resnega praznovanja ali prireditve v Mirni Peči brez sodelovanja Društva harmonikarjev ter pevskih skupin Čebelice in pevcev, ki pojo v društvu upokojencev. Brez njih se ne more zgoditi kaj odmevnega. In zato je prav, da se v kraju ohranja tisto, kar je zanj prijetno,« pohvali odmevno kulturno dogajanje v njegovih krajih mirnopeški župan Andrej Kastelic.

Na Goričko in v Porabje

Oh, ti vnuki  H babici so prišli na obiskvnuki. Igrali so se šolo. Najstarejša vnukinja je dobila za nalogo napisati spis z naslovom Jesen razgrinja svoje pajčolane ...Takole je napisala.

Vezenine med dediščino in sodobnostjo Po nekajletnem premoru so Rdečo dvorano v Velenju spet napolnile čudovite vezenine, s poudarkom na vezenih naglavnih pokrivalih. Na 6. Mednarodnem festivalu vezenja so sodelovali posamezniki ter predstavniki društev, ki se ukvarjajo z vezenjem iz Slovenije, Srbije, Italije in Madžarske.

Decembrska opravila v rastlinjaku  V tem času je poln sveže, domače zelenjave, ki smo jo sadili v drugi polovici poletja in v začetku jeseni. V njem uspeva zimska solata, radiči, kitajsko zelje, špinača, motovilec, zelje, česen in ostale vrtnine. V decembru poskrbimo tudi za zračenje in interventno ogrevanje rastlinjaka.

Življenje je posvetil raziskovanju imen in priimkov Slovenski jezikoslovec, imenoslovec, leksikograf, leksikolog, publicist in urednik Janez Keber je obogatil slovenski kulturni prostor s svojim izjemnim raziskovalnim delom. Objavil je več kot tisoč člankov, razprav in publikacij. Svoje delo pa je znal popularizirati in približati širši javnosti. Kar 16 let ste lahko poslušali njegovo rubriko Iz priimkovne delavnice na nacionalnem radiu, enajst let brali časopisno različico Iz zakladnice priimkov v Dnevniku. Še pred tem je v letih 1992–2002 razlagal priimke v rubriki The Origin of Slovene Surnames v reviji za slovenske izseljence v tujini Slovenija.

Lesketajoči se december

Zlatice skozi 40 let Pod okriljem Društva upokojencev Trbovlje se je februarja 1982 sedem članic dogovorilo, da bodo ohranjale bogastvo kulturne dediščine ročnih del. V skupino so se vključevale nove upokojenke in ob 25-letnici delovanja smo se poimenovale Zlatice.

Vsak izbira sam

Ponosni na krajevno izročilo Krajani Andraža nad Polzelo ohranjajo bogato kulturno in biotsko dediščino. Že pred drugo svetovno vojno in po njej se je kraj, znan po pridelovanju sadja, ponašal tudi s kulturno dejavnostjo, imeli so tamburaški orkester, igralsko skupino, pevske zbore, in medsebojno povezanostjo.

Vodi jih velika želja po plesu Folklorna skupina Šenčur nima še zelo dolgega staža, deluje namreč od leta 2009, ima pa bogat program, ki ga sestavlja kar 13 koreografij. Odločili so se za ohranjanje starejših gorenjskih plesov in običajev, iz obdobja okoli leta 1800. V Šenčurju imajo namreč postavljen spomenik cesarici Mariji Tereziji in krompirju, zato so želeli dati poudarek tistemu času.

Grad, nad katerim so zasijale tri zvezde Slovenski državni grb označujejo na vrhu tri zvezde, povzete z grba celjskih knezov; zvezde iz srednjega veka utemeljujejo našo državnost. Ali vas mika, da bi videli, kje so te zgodovinske, ne vsemirske zvezde začele sijati nad Slovenije? Popeljite se pod dobroveljsko planoto na zahodu Savinjske doline, k na novo utrjenim razvalinam gradu Žovnek, ki zdaj niso le zgodovinski spomenik, ampak tudi turistična oziroma izletniška atrakcija.

Z zbranostjo preprečimo nesrečo Takole na prste šteto se na naših avtocestah (ki še vedno predstavljajo enega bolj varnih potovalnih kanalov) vsake tri dni najde vozilo, ki zapelje v nasprotno smer. V Sloveniji beležimo okoli sto takšnih dogodkov letno, a z veliko gotovostjo lahko rečemo, da se vsi ti ljudje v takšno nemogočo situacijo ne zapeljejo zanalašč.

Dajmo prostorom osebni pečat Dom, majhen ali velik, je prostor, kjer se dobro počutimo. Saj pravijo, da hiša ali stanovanje postane dom šele, ko tam živimo in tako v njem pustimo svoj osebni pečat. Posebno pri novih stanovanjih ali večji prenovi pa nas rado zanese, da želimo vse popolno, brez vsake navlake, in tudi dodatkov.

Odlitek mitreja pri Rožancu Konec septembra smo v Belokranjskem muzeju odprli novo stalno arheološko razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine. Razstavljeni so izključno izvirni predmeti iz vseh arheoloških obdobij, vse od kamene dobe do novega veka, ki jih hranimo. Izjema je »originalna kopija« – odlitek mitreja iz Judovja pri Rožancu.

Zeleno ali rdeče praznično vzdušje Cvetličarne in vrtnarije v decembru nudijo bogato ponudbo rastlin, ki širijo praznično vzdušje, pri tem pa ne potrebujejo posebnega umetnega okrasja. Med temi rastlinami poleg najbolj popularnih božične zvezde in božičnega kaktusa, najdemo tudi posebnosti.

Kultura kratke

Iz koška december  Že malo pozabljen gumijasti termofor, odet v mehko kvačkano 'oblekico' z belo snežinko, bo s svojo toplino in mehkobo pogrel tudi najbolj zmrzljive.

Druženje december

Saj se pogovarjamo samo o življenju  Zvezdana Mlakar je igralka, televizijska voditeljica, pravljičarka, mama treh sinov in babica vnučke Eme Stelle, v prostem času kmetica in solastnica zavidljivega živalskega tropa v vasici na obrobju Ljubljane. Predvsem pa preprosta in prisrčno topla oseba, ki pravi, da ne pozna sprenevedanja. Njene oddaje so spreminjale mnoga življenja, pogovori v studiu nacionalne televizije v oddaji Zvezdana, pa so, priznava, spremenili tudi njo.

PISMO BRALCEV

Predsednica

S kartico do ugodnosti za invalide Zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni je pričakovati, da bo v prihodnjih letih naraslo tudi število invalidov. Ti imajo pogosto težave pri nakupih ali koriščenju storitev, ne samo zaradi težje dostopnosti, včasih jih ovira tudi slabši socialni in finančni položaj.

NOVICE OD VSEPOVSOD

V DCA vzdržujejo fizično in miselno kondicijo Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA) še zdaleč niso le prostori, v katerih se starejši družijo, njihovo pomembno poslanstvo je tudi v promociji aktivnega staranja, krepitvi telesnega in duševnega zdravja, podpori pri vztrajanju v domačem okolju, spodbujanju socialnih stikov ter preprečevanje osamljenosti ter izključenosti.

Kaj bo prinesel prvi januar? Po zakonu o dolgotrajni oskrbi bi morale 1. januarja 2023 vstopiti v veljavo spremembe na dveh področjih, in sicer v zvezi z dolgotrajno oskrbo v instituciji in položajem oskrbovalcev družinskih članov. Kaj se bo dejansko zgodilo, pa še ne vemo.

Z besedo človek ne moreš zgrešiti  Ali je prav stari ljudje ali starejši ali starostniki ali seniorji … je pogosto tema na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Izrazoslovje je pomembno, neprimerni izrazi namreč hudo zaznamujejo človeka oziroma skupino ljudi. A kot smo slišali na razpravi o jeziku kot orodju vključenosti in krepitve moči, je v prvi vrsti potrebno spremeniti odnos družbe do starejših generacij.

Različnost nas vendar bogati

Sporazumevanje s človekom z demenco in po kapi Pri demenci odmirajo možgani, zato bolnik čedalje manj prepoznava realnost; na primer mati ne pozna več svoje hčere ali sina, ker so odmrle možganske celice s to njeno izkušnjo ali pa povezava do njih. Po kapi, kjer odmre možganski center za govor, bolnik ne more nič povedati, čeprav se vsega zaveda. Nemoč, da bi se sporazumevali pri demenci hudo prizadene svojce, pri kapi pa tudi bolnika. Primeri iz naših tečajev za svojce, ki take bolnike doma oskrbujejo, odražajo njihove stiske in zgrešene odzive, pa tudi njihove ustvarjalne rešitve.

ANKETA