Št. 9 september 2024
-
Dobre volje naj nikoli ne zmanjka
Naša veličina pa je prav v tem, da znamo živeti tudi z raznimi težavami. Metka Klevišar
Le komu se še ni pripetil slab dan, ko gre vse narobe. Takrat je najbolje počakati, da mine. S tuhtanjem o stvareh, ki so se nam zgodile in nas prizadele, je škoda izgubljati čas, saj so že za nami. Z njimi si lahko pokvarimo sedanje trenutke in vplivamo slabo celo na tiste, ki so še pred nami. Da sta preteklost in prihodnost duševna konstrukta, ki ju vidimo skozi oči sedanjosti, je vedel že sveti Avguštin. Lahko bi rekli, da so to, kar se nam je zgodilo ali se še bo, predstave, ki se rojevajo v naši glavi. Če smo z njimi preveč obremenjeni, pozabimo uživati v trenutku.
Kazalo
Mednarodni svetovalni dan z avstrijskimi strokovnjaki
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Za socialno varnost od rojstva do smrti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi in ima zato pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti ljudem, že od rojstva pa vse do smrti, najbolj pa upokojencem in invalidom. Zaposleni opravljajo zelo kompleksno, zahtevno in odgovorno delo, ki ga premalo poznamo. Zadnja leta pa se jim obseg dela samo še povečuje.
Zpiz bo o novi številki računa obveščen avtomatsko
O ljubezni, spoštovanju, potovanju in tudi trpljenju Med rokodelci, ki so spomladi na Dnevnih medgeneracijskega sožitja v Ljubljani predstavljali svoje izdelke so bile tudi članice Društva upokojencev Beltinci. Z Regino Vučko sva se – obe pač zelo zgovorni – kaj hitro zaklepetali.
Spoznavanje, učenje, soustvarjanje Muzeji niso samo ustanove, ki dokumentirajo preteklost, pač pa obiskovalcem omogočajo večplastno doživljanje dediščine. Ob razstavah jih na različne načine spodbujajo, naj z njimi delijo svoje znanje, izkušnje in spomine.
Marija Žekš je najstarejša Slovenka
Rodbina Rus je Bledu dala močan pečat Njihova blejska zgodba se je začela leta 1899, ko je Ivan Rus, praded Zdravka Rusa, ki mi je odgrinjal družinsko zgodovino, prišel na Bled in se leta 1891 poročil z domačinko Katarino Wester – Danejevo.
Vse se da, če je volja prava Policist, diplomirani pravnik, veteran vojne za Slovenijo, predavatelj, urednik, publicist, pisatelj, predsednik območnega kluba upokojencev MNZ Kranj, rokometaš ter dolgoletni rokometni sodnik, zborovski pevec, pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez, dejaven v občinskem svetu in policijskem veteranskem društvu Sever. Zasebno pa spoštljiv mož, razumevajoč oče, dobrosrčen ded in potrpežljiv praded – vse to je Branko Celar.
Dediščina fotografa Lovšeta V Suhi krajini leži vas Podgozd naselje s parimi hišami, nad reko Krko vrezani v strugi med Dvorom in roškimi gozdovi. Tu je nekoč živel fotograf Janez Lovše. Podatkov o njem skorajda ni, starejši prebivalci pa se o njem spominjajo le to, kar so govorili njihovi starši ali stari starši.
Še nekaj stvari moram urediti Življenjsko pot Ivice Žnidaršič, predsednice Društva izgnancev Slovenije ter nekdanje predsednice in dolgoletne sodelavke Rdečega križa Slovenije, odlikuje skrb za sočloveka. V prvi tretjini življenja so njeno pot zaznamovale nečloveške razmere v nemških taboriščih, ob vrnitvi pa boj za preživetje v rodni Bučki. Verjetno je prav zaradi teh izkušenj postala neumorna borka za popravo krivic in pomoč ljudem v stiski.
Pol stoletja hitro mine Odbojkarji in odbojkarice iz Mislinje so venomer želi precejšnje uspehe. Milica in Miro Pruš, dolgoletna športna pedagoga mislinjske osnovnešole, sta imela krepak delež pri tem.
Po letu 1906 se je obisk na Sv. Joštu stalno povečeval V prejšnji številki Vzajemnosti sem z zanimanjem prebral prispevek o Svetem Joštu nad Kranjem, ki ga želim dopolniti s kratkim opisom dogodkov po letu 1906. Tedaj sta namreč tamkajšnjo gostilno in mežnarijo prevzela moja dedek in babica Valentin in Johana Sedej, ki sem ju, rojen leta 1939 kot sin njune starejše hčerke Zofije, tudi osebno poznal.
Prvi naseljenci so naredili čudovit vaški trg Vas s tisočletno tradicijo leži v Zgornjesavski dolini, na vršaju, ki so ga nasuli potoki Presušnik, Mlinca in Sedučnikov potok izpod karavanške Kepe (2139 m). Eno od desetih naselij v občini Kranjska Gora se je izoblikovalo nad levim bregom reke Save Dolinke in nad cesto Jesenice – Kranjska Gora. K Dovjemu spadata zaselka Mlinca (na vzhodu ob istoimenskem potoku) in Vatiš (na zahodu pri nekdanji železniški postaji). »Starejša razglednica (iz okrog leta 1900) prikazuje središče vasi, kjer si z leve proti desni sledijo Bvaščeva, Mitharjeva, Brencetova in Blažejeva domačija ter ob desnem robu fotografije kovačnica, ki so jo tu verjetno imeli že prvi naseljenci. Na nekoliko mlajšem panoramskem posnetku pa vidimo na levi strani župnijsko cerkev sv. Mihaela ter v ozadju karavanške vrhove z najvišjo Kepo ter desno od nje Dovško Malo Kepo, Gubno in Plevevnico,« nam je pojasnil domačin, 76-letni upokojeni metalurški tehnik France Voga.
Nad boleče koleno tudi z matičnimi celicami Artroza kolen prizadene malo manj kot okoli 15 odstotkov naših prebivalcev, starejših od 60 let. Žensk z bolečimi koleni je malenkost več kot moških. O artrozi in različnih neoperativnih metodah zdravljenja bolečih kolen smo se pogovarjali s specialistom ortopedije.
Lovor, kumina, ingver in česen proti vetrovom Napenjanje v črevesju ali vetrovi je stanje, ki ni nevarno, a je neprijetno. Za nas in okolico. Zanje je najpogosteje krivo porušeno razmerje v prehranjevanju. Po drugi strani pa je odsotnost vetrov lahko znamenje hude črevesne bolezni.
Brusnice za preprečevanje vnetij sečil Analiza osemnajstih kliničnih raziskav je potrdila, da uporaba brusničnega soka lahko prepreči ponavljajoča se vnetja spodnjih sečil, torej mehurja in sečnice.
Koristi pretegovanja Vsakdanja raztegovanja so nuja, pa če je to prijetno slišati ali ne. Z nežno-intenzivnim raztegovanjem najhitreje dosežemo lagodnejši občutek in prijetnejše gibanje sploh. Veselja do življenja se ob tem aktivira samo po sebi. Pričeti je najbolje že zjutraj v postelji, nadaljevati takoj zatem in z nasmeškom ob vsaki zakrčenosti tudi večkrat dnevno. Starejši ko smo, več pretegovanja potrebujemo.
Pomanjkanje cinka ima lahko hude posledice Verjetno v našem telesu ni tkiva ali organa, ki bi lahko deloval brez cinka. Čeprav ga ne potrebujemo veliko, je njegova vloga tako pomembna in bistvena, da se količina cinka v krvi in organih natančno uravnava s posebnimi homeostatskimi mehanizmi.
Lajšanje bolečin v sklepih in mišicah Bolečine v mišicah in sklepih ter okorelost so težave, ki močno vplivajo na kakovost življenja. Pri lajšanju simptomov si lahko pomagamo zlasti z zmerno aktivnim gibanjem in vadbo, zdravo telesno težo ter terapevtsko (samo) masažo.
Buče vseh vrst Poleg klasične bučne juhe naj vam jesenske dni popestrijo še drugi recepti z bučkami in bučami.
Ohranimo svojo moč Sedita sosedi na klopi pod že zrelim grozdjem. Pravi prva: »Vedno sem občudovala ljudi, ki si upajo iti po svetu, potovati, se celo odseliti iz domovine in pognati korenine drugje. Zame so to res močni ljudje.« Druga po kratkem premisleku doda:»Zame pa so le bolj pogumni, iznajdljivi, avanturistični. Meni se zdi močan tisti človek, ki se ne boji ničesar, kar mu pride na pot, pa tudi če nikoli ne zapusti rodnega kraja. Življenje se močno spreminja, ljudje izgubljajo zaupanje, strah jih vsega, v bistvu pogosto še celo samega sebe.«
Pajkice le pod daljšimi srajcami ali tunikami Tanke oprijete hlače,poimenovanekar pajkice so izjemno udoben kos oblačila, ki ga lahko nosite skozi vse leto. So debelejše od hlačnih nogavic, zato so prijetne tople, se popolnoma oprimejo nog in jih dobro prekrijejo. So izredno raztegljive in brez dodatkov za zapenjanje. Odvisno od sloga in materiala se lahko nosijo tako za telesno vadbo kot tudi za posebne priložnosti.
Sonce povzroča lise in pege na koži Bralka piše, da ima veliko rjavih lis po rokah in nekaj tudi po obrazu. Lise jo močno motijo, zato prosi za nasvet, katero kremo naj uporabi, da bi jih omilila ali da bi morda celo izginile.
Jopica s tričetrtinskimi rokavi V hladnejših poletnih večerih, pa tudi še dolgo v začetku jeseni, če ta ni prehladna, nam pride prav jopica iz bombaža z rokavi, ki niso niti kratki niti dolgi, nekaj vmes.
Sto in en slovenski presežnik Kdo bi si mislil, da lahko v Sloveniji naštejemo kar sto in en presežnik, ki je vsak posebej tako edinstven, da si zasluži opis v sliki in besedi. Zamisel, da bi seznam “naj” domačih lepot in posebnosti zbral na enem mestu, se je porodila fotografu Tomu Jeseničniku. Njegovo predanost zastavljenemu cilju lahko občudujemo v zanimivem avtorskem projektu, ki ga je poimenoval Slovenija v presežnikih.
Rastline, ki nas spominjajo na počitnice Večina rastlin, ki jih največkrat srečujemo v Istri in Dalmaciji, ne izvira iz mediteranskega območja ampak so se zaradi odpornosti na sušo prilagodile klimatskim razmeram. Zaradi nezahtevnosti za vzdrževanje in njihovega atraktivnega videza so zelo priljubljene v parkovnih zasaditvah in okolici turističnih krajev, pa tudi v domačem vrtu se jih ne branimo.
Kjer uspeva največ riža v Evropi Septembra in oktobra v Italiji žanjejo riž. Da, prav ste prebrali. Riž namreč ne uspeva le v Aziji, ampak tudi v Evropi. Največja pridelovalka te žitarice na stari celini je prav Italija, ki ga na 220.000 hektarjih pridela kar 1,4 milijona ton. V delti najdaljše italijanske reke Pad je riž glavna kmetijska rastlina. V preteklosti seveda ni bilo tako: na območju številnih vodnih kanalov, s katerimi so nekoč regulirali poplavna območja ter omogočali plovbo v notranjost, so nekdaj živeli redki naseljenci, med katerimi je kosila malarija.
Košček narave sredi hrupa Beograd pri najboljši volji ni najbolj urejena prestolnica. Prav nasprotno, glavno mesto nekdanje skupne države je hrupno, zasičeno s prometom in onesnaženo. Vendar se tudi v njem najde kotičke miru, kulturne krajine in čisto pravi botanični vrt. Edini v Srbiji.
Na večnih modrih džins valovih Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo, je v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Z digitalnimi potrdili do e-storitev Varen in enostaven dostop do e-storitev kot je eZdravje, in portala zVEM nam omogoča digitalna identiteta, ki jo dobimo s pomočjo digitalnih potrdil in sistema SI-PASS. Podrobneje bomo obravnavali prve korake za njeno pridobitev.
Posebne motike za lažje delo na vrtu Vas zanima, katera motika za odstranjevanje plevela na vrtu je najbolj uporabna? Dobra motika olajša okopavanje inomogoča delo brez bolečin in v pokončni drži. Vse več vrtičkarjev uporablja posebno ročno frezo za okopavanje medvrstnega prostora med rastlinami in rezilno motiko za kirurško natančno okopavanje.
Preplet starih in novih časov Lahko stari gradovi pripovedujejo nove, zanimive zgodbe, so aktualni tudi v današnjem času? Lahko, če se v njih dogaja kaj zanimivega. Lep primer za to je grad Fužine ob Ljubljanici, kjer bo skoraj do konca oktobra odprta razstava Grad – koncepti, predmeti, prostori, ki osvetljuje preteklost in jo povezuje s sedanjostjo oziroma s predmeti iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Pospravimo in uredimo odvečne stvari Vsi imamo nekje prostor, del omare ali podstrešje, kamor odlagamo stvari, ki so postale odveč, a jih ne želimo zavreči, stvari, ki jih uporabljamo le občasno ali tja odrinemo, ker se nam tisti hip ne da ukvarjati z njimi. Starejši in bolehni pa tudi nimajo moči, da bi stvari pospravili na mesto in jih le odložijo v shrambo ali prazno sobo.
Kozjanski muzikant Godec na harmoniko Franci Rajgl je doma na Kozjanskem, živi visoko na hribu v kraju Vetrnik, od koder je lep pogled na vse strani. Tam živita z ženo Eriko in pravi, da ne bi šel živet nikamor drugam. V družini so že od nekdaj radi prepevali, njegov oče je večkrat tudi kakšno zaigral, tako bolj za šalo kot zares, sam pa je začel igrati že pri petih letih. Sprva je imel manjšo harmoniko, kmalu pa so mu starši kupili takšno, da je lahko zaigral na prvi ohceti. Prvič pri desetih letih.
Jesenske solatnice S pripravami vrta na jesen in zimo začnemo v drugi polovici avgusta in nadaljujemo v septembru. Za dober pridelek upoštevamo kolobar, ker bo le tako zemlja pripravljena na naslednjo sezono.
Še daleč od demenci prijazne družbe Starost je največji rizični faktor za demenco, vendar pa bolezen še zdaleč ne zadeva zgolj starejše ljudi, pač pa je pogosto problem njihovih otrok in vnukov. Ti namreč skrbijo za bolne, pri tem pa dobijo premalo zunanje podpore in pomoči, pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija.
Glasba spodbudno vpliva na telo in možgane V glasbi delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more obseči in iz nje prihaja učinek, ki vse obvladuje, a ga nihče ne zna razložiti, je zapisal Johann Wolfgang von Goethe. Ni čudno, da se glasbena terapija vse bolj uveljavlja kot ena od podpornih oblik zdravljenja v sodobni medicini.
Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan
Na festival po druženje, nasvete in zabavo Sodeč po številu obiskovalcev in obširnem programu Festival za tretje življenjsko obdobje upravičeno nosi naziv največji dogodek za starejše v Evropi, s katerimobenem obeležujemo 1. oktober, mednarodni dan starejših. Letos bo potekal od 30. septembra do 2. oktobra, prizorišče pa bo enako, kot je bilo vseh 23 let doslej, Cankarjev dom v Ljubljani.
