Zaživela je prenovljena spletna stran Vzajemnosti
Vse obiskovalce naše spletne strani in bralce Vzajemnosti obveščamo, da smo prenovili spletno stran. Ker bi vam radi pokazali, kakšno bogastvo najrazličnejših vsebin ponuja najstarejša slovenska revija za zrela leta, bodo do konca februarja 2015 vse vsebine odklenjene in jih bodo lahko prebirali vsi obiskovalci strani.
Od marca naprej bo spletna stran spet v celoti dostopna le naročnikom, nekaj vsebin pa bo še naprej odprtih. Vsi naročniki lahko zaprosijo za kodo, s katero bodo tudi po tem datumu Vzajemnost lahko prebirali tudi v elektronski obliki, na elektronski naslov: evzajemnost@vzajemnost.si.
Na deponiji namesto na krožnikih
Spletna anketa društva Ekologi brez meja je razkrila: kar tretjina Slovencev se zaveda, da zavrže preveč hrane, še zlasti zelenjave in sadja - kar povečini celo uvažamo. Skoraj četrtina zavržene hrane konča v zabojnikih za mešane odpadke in kot hrana za domače živali. Čas je za dejanja, pravijo pri omenjenem društvu, ki se je pod geslom »Volk sit, koza cela« z različnimi akcijami podalo v bitko za Slovenijo brez zavržene hrane.
»Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga,« se glasi rek, živ predvsem v spominu osivelih generacij. Tistih pač, ki so pred več desetletji živele v resničnem, včasih hudem pomanjkanju. Zavržena hrana - kruh pa je njen simbol - je pred desetletji, še zlasti pa po uničujoči drugi svetovni vojni veljala za nekaj nedopustnega, greh. Mnoge še zdaj spremlja spomin na pomanjkanje.
-
Najbrž je bilo v državi malo takih, ki se niso veselili ob vnovičnem uspehu mariborskih nogometašev. Seveda je bilo največ veselja v Mariboru, kjer je tekma proti Chelsei zasenčila vse drugo, celo politične razprtije so bile nekako v ozadju. Žal pa je življenje veliko bolj zapleteno, kot je nogomet, še posebej v okolju, kjer se je osebni in družbeni standard v zadnjih dveh desetletjih tako zelo poslabšal. Kakšne so socialne in gospodarske razmere v Mariboru in njegovi okolici, najbolj zgovorno govori podatek o nezaposlenosti, ki presega petino prebivalstva, med mladimi pa je ta odstotek še višji.
Obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke
Kronični bolniki so se razveselili obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke, ki jo je uvedel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako jim ne bo treba vsakih nekaj tednov k zdravniku po novo naročilnico, kar pa bo razbremenilo tudi zdravnike splošne in družinske medicine ter nekatere zdravnike specialiste. Doslej je bilo možno predpisati pripomočke na naročilnico za največ devetdeset dni, odslej pa lahko bolnik enako količino in z isto naročilnico prevzame štirikrat v letu. Enak sistem že nekaj časa velja za obnovljive recepte.
S pomočjo psov sem izvedel največ
Tone Hočevar je upokojeni novinar, ki je delal za različne medije (RTV Slovenija, Tanjug, Republika, Delo) in še vedno piše za Delo, predvsem o dogajanju v Vatikanu. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je bil dopisnik iz Mehike in Kube, po vrnitvi je nekaj časa vodil televizijski Dnevnik, kar 16 let pa je bil dopisnik iz Rima. Lani je od stanovskih kolegov prejel nagrado za življenjsko delo. Skoraj vse življenje ga spremljajo psi, ki so z njim potovali tudi v tujino. Dejaven je pri Ambasadorjih nasmeha, v društvu za terapijo s pomočjo živali.
-
Razglasitev islamskega kalifata na ozemlju razpadlih držav Sirije in Iraka je povzročila zgroženost večine zahodnih medijev, še posebej po za današnji čas neverjetno krutih usmrtitvah novinarjev in humanitarnih delavcev, državljanov koalicije, ki se bojuje proti tako imenovani islamski državi. V tej koaliciji je tudi Slovenija, čeprav ni povsem jasno, kakšno vlogo ima v tem boju proti islamskemu terorizmu. Vendar se je za razumevanje razmer na Bližnjem vzhodu treba spomniti nekaterih okoliščin, ki so pripeljale do razmer, v katerih pravzaprav...
-
Tokrat AMZS izvaja raziskavo o tem, kako se dojemanje vožnje avtomobila spreminja s starostjo in izkušnjami voznikov. AMZS v zadnjih letih kar redno javnosti predstavlja izsledke različnih raziskav. Trenutno izvajajo raziskavo o razlikah med vozniki.
Tu ciljajo predvsem na razlike med mladimi in starejšimi vozniki. Kakšno vlogo imata starost in izkušnje na sposobnost in dojemanje vožnje avtomobila? Je res, da se mladi vozniki brezglavo zapodijo v vsako situacijo, medtem ko je starejše marsikakšne situacije strah in se ji raje izognejo? Kakšne so vaše izkušnje in kakšen je vaš odnos do vožnje?
Tudi družba je kriva za bolezni
Srčno-žilne bolezni na leto v Sloveniji povzročijo smrt kar sedem tisoč bolnikov, v 15 letih pa naj bi ta številka narasla že na devet tisoč. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob svetovnem dnevu srca, 29. septembru, opozorilo, da bi lahko preprečili veliko teh smrti.
Za svoje zdravje je v prvi vrsti odgovoren vsak sam in ljudje se resnično več gibljejo, opuščajo škodljive razvade in se bolj zdravo prehranjujejo. Na zdravje prebivalstva pa imajo velik vpliv in s tem prevzemajo tudi velik del odgovornosti tako delodajalci, kot tudi država in njene inštitucije, opozarjajo v društvu. Nič ne pomaga osveščenost ljudi, če pa živijo v nečistem okolju in če delajo na delovnih mestih, kjer delodajalci na spoštujejo možnosti varovanja zdravja zaposlenih.
Žale - kulturno umetniški spomenik
Mnoga pokopališča so med najbolj obiskanimi turističnimi atrakcijami po svetu. Po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika, ki je tik pred drugo svetovno vojno postavil stebriščni portal s štirinajstimi poslovilnimi vežicami v Vrtu vseh svetih, se tudi ljubljanske Žale uvrščajo med najlepša evropska pokopališča. Leta 2007 so dobile tudi mednarodno priznanje - znak evropske dediščine, ki ga imata že spominska cerkev svetega Duha na Jávorci nad Tolminom in partizanska bolnišnica Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem.
-
Če imate nostalgijo, lahko vsaj s pomočjo zvokov obudite spomin na nekatere aparate in njihove zvoke, ki so bili nekoč del našega življenja, dandanes pa jih zaradi sprememb delovnih navad ne slišimo več ali pa počasi izginjajo.
Na spletni strani www.workwithsounds.eu je dostopnih že več kot 100 zvokov dela. Poslušate in prenesete lahko zvoke motorjev, zobozdravniških aparatov, pisalnih strojev ter tovarniških strojev in orodij.
Namen evropskega projekta Work with Sounds, Delaj z zvoki, ki ga sofinancira Evropska komisija je zbrati zvoke iz zgodovinskih delovnih okolij in ustvariti javno dostopno bazo podatkov. V projektu sodeluje tudi Tehniški muzej Slovenije, kjer so doslej že posneli nekaj zvokov predmetov iz lastnih zbirk (denimo zvonjenje Iskrinih telefonov, zvok telefonske centrale, ročnega mešalnika Gorenje …) in zbirk Železniškega muzeja Slovenije.
