Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam
NAŠ POGOVOR
Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja smo res zmanjšali, bolezni tudi prej prepoznamo in jih začnemo prej zdraviti. Žal pa pri preprečevanju zbolevnosti nismo tako uspešni, vsekakor pa pešamo pri preprečevanju dejavnikov tveganja, trdi prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Med prebivalstvom se namreč močno povečuje delež posameznikov s preveliko telesno težo, previsokim krvnim tlakom, bolnikov s sladkorno boleznijo in telesno nedejavnih, zato se sprašuje, kdaj bomo vendarle sprejeli odgovornost za svoje zdravje.
-
V Hrvatinih gradijo nov dom za starejše
V Hrvatinih nad Ankaranom so začeli graditi nov objekt za institucionalno varstvo starejših, ki bo sodil pod okrilje Obalnega doma upokojencev Koper. Bivalno enoto Bellavista bosta sestavljali dve stavbi, kjer bo 24 enoposteljnih sob za oskrbo starejših oseb s kompleksnimi zdravstvenimi težavami in oseb z demenco, štiri začasne nastanitve in prostor za programe skupnostnih storitev. Gradnjo naj bi zaključili do konca marca 2026. Vrednost naložbe je ocenjena na približno 4,6 milijona evrov, tri milijone so pridobili iz državnega razpisa za sofinanciranje gradnje tovrstnih objektov, preostanek bo moral dom zagotoviti iz lastnih virov. (N. H., vizualizacija: Biro 42)
-
Za slovenske zmage
Pojav velikih plakatov ob cestah nam sporoča, da se bližajo parlamentarne volitve in s tem boj za sedeže v državnem zboru in za oblast. Nič novega ni, da vladajoča koalicija poudarja, kako uspešna je, in to ponazarja z izmerljivimi statističnimi podatki, opozicija pa na drugi strani trdi, da je vse narobe in so oni tisti, ki so sposobni vladati bolje. To je pač stalnica v politiki in tudi v drugih parlamentarnih demokracijah ni nič drugače. Kljub temu pa je v slovenskem političnem in družbenem okolju nekaj posebnosti, ki jih ne gre spregledati. V oči bode neverjetno nizka raven razprav v parlamentu. Čeprav je težko z gotovostjo opredeliti, kaj je sovražni govor, je vendarle tudi običajnemu smrtniku jasno, da poslanci o pomembnih družbenih vprašanjih pač ne morejo govoriti na način, ki je včasih običajen za napol opito druščino v vaški gostilni.
-
Sezonsko delo v kmetijstvu
Bralka je v uredništvo poslala elektronsko pošto, ker z možem iščeta dodatno delo. Zanima ju, kako lahko še kaj zaslužita, obenem pa prejemata pokojnino. Upokojena sta manj kot leto dni in sta dobrega zdravja. Ker živita v mestu, a sta rada na svežem zraku, sta razmišljala o tem, da bi pomagala pri sezonskem delu na kmetiji (na primer pri obiranju sadja).
Tisti, ki pri nas prejemajo pokojnino, lahko delajo občasno in pod določenimi pogoji, kar ne vpliva na prejemanje pokojnine niti ne zahteva vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Najpogosteje gre za delo po avtorski oziroma podjemni pogodbi ali kateri drugi pogodbi civilnega prava ali pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev. V pogodbi, ki jo sklenete z delodajalcem, morata biti navedena obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka. V enem mesecu lahko sicer opravite največ 60 ur, ne glede na to, ali gre za istega ali več delodajalcev. Največ trikrat v letu pa lahko opravite 90 ur začasnega ali občasnega dela, vendar pa seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu.
Javno izpostavljanje pomeni kršenje pravic
Aktualno
Poklical nas je bralec, ki so ga zmotile burne debate po družbenem omrežju o neprimernem ravnanju do stanovalcev v domovih starejših občanov in bolnišnicah. »Kot da bi ljudje želeli tekmovati, kateri pozna krutejšo zgodbo ali ima gršo izkušnjo,« je dejal in dodal, da je začel premišljevati, ali bi se sploh preselil v dom starejših, čeprav je vlogo oddal že pred dvema letoma.
Zagotovo je potreben temeljit razmislek pred tovrstnimi objavami, saj mečejo slabo luč na vse zaposlene v domovih in bolnišnicah, ki si tega resnično ne zaslužijo.
-
Pravi prijatelj je tisti, ki prisluhne tudi tvojim zgodbam o nesreči, bolezni, žalosti in neuspehu, kajti ko si zdrav in srečen, si lahko celo povsem sam. Neznani avtor
Pristopila je, ob njej je bil deklič z veliko prevezo čez levo lice. Lasje precej asimetrično postriženi. Zastal mi je dih. Gre za posledico krute bolezni. Mama in hči. Vprašala me je, kje lahko kupi mojo zadnjo knjigo, ki je posvečena gluhoslepim.
Vprašala sem za naslov in sklenila, da ji jo pošljem, pa ne le ene. Videti je bila pomirjena, a je zatem prišepnila: »Umrla bo, ni ji pomoči. Rak je vstopil tudi v možgane.« Zdrznila sem se in ji svetovala, da tega pred hčerko nikoli ne govori. Pojasnila je, da je že gluha.
Bivalna skupnost prežene osamljenost
AKTUALNO
Stanovanjska skupnost za starejše v Novi Gorici, ki je namenjena tistim nad 65 let, ki so še sposobni samostojnega življenja, a si ne želijo živeti sami, je svoja vrata odprla julija lani. Uporabniki lahko svobodno živijo v intimi, a hkrati v družbi sostanovalcev, ki si lahko v vsakem trenutku priskočijo na pomoč, se družijo in vzajemno pomagajo. Poleg tega jo odlikuje izjemna lokacija, ki omogoča kakovostno in udobno bivanje. Obkrožajo jo namreč zelene površine, hkrati pa omogoča enostaven dostop do trgovin, zdravstvenih in družabnih ustanov ter javnega prevoza.
Strahu lahko pogledamo v velike oči
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
V ljudeh je veliko bojazni, strahu, nezaupanja in negotovosti. Ko se pogovarjam z vrstniki, starimi nad 75 let, večina gleda na današnje razmere in prihodnost zelo temno. Pa ne zato, ker bi bili na družbenem dnu ali pri robu, saj imajo vrhunsko izobrazbo in so v skupnosti dosegli zelo lepe uspehe.
Strah nam uniči vsako možnost za kakovostno staranje. Zato je dobro iskati poti do zaupanja, poguma in sproščene radosti. Jaz rad živim, razloge za upanje iščem v preteklih izkušnjah, v sedanjih razmerah in v pogledu naprej.
Kaj lahko pričakujemo od dolgotrajne oskrbe
AKTUALNO
Nedorečenosti in konkretnih neznank je dobre tri mesece pred uveljavitvijo najkompleksnejših sprememb v socialnem varstvu do zdaj še veliko, je pokazala okrogla miza o dolgotrajni oskrbi, ki jo je marca pripravila Socialna zbornica Slovenije. Najpomembnejše je, so se strinjali udeleženci, da javnosti ne bi smeli dajati obljub, ki jih ne bo mogoče izpolniti.
Da bo zakon o dolgotrajni oskrbi, do katere naj bi bilo upravičenih okoli 75.000 ljudi, v polni meri zaživel do konca leta, očitno neomajno verjamejo le na ministrstvu za solidarno prihodnost. Minister Simon Maljevac je na okrogli mizi priznal, da je pri izvajanju zakona veliko ovir, »a da se ne smemo ustrašiti izzivov, niti kadrovskih«. Po njihovi časovnici naj bi 1. julija začel veljati nov sklop pravic za ljudi, ki potrebujejo pomoč na svojem domu.
-
ANKETA
Sogovornike smo povprašali, kje in kako si želijo bivati na stare dni.
Zalka Arčon, pravnica, Vrhnika: »Imam moža, ki je onkološki bolnik in potrebuje popolno oskrbo. Kdo bo mene oskrbel, ko bom potrebovala pomoč, saj sem v osemdesetem letu? Na otroke ne morem računati, ker so zaposleni in imajo svoje obveznosti. Odšla bom v dom upokojencev, kjer lahko človek dostojno preživi obdobje starosti. Menim pa, da dokler lahko starejši sami skrbijo zase, naj bodo v domačem okolju. Pomoč na domu bi bila dobrodošla, a še ni popolno zaživela.«