Solidarnost s tistimi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega
Tretjo soboto v novembru je mednarodni dan solidarnosti z vsemi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. V znak sočutja in podpore žalujočim jutri ob 20. uri prižgimo svečko na svojem oknu.
Solidarnostno akcijo že osmič zapored pripravljajo Združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija, Inštitut Rahločutnost in Zavod Med.Over.Net. Letošnje geslo mednarodnega dne je »Sočutna povezanost«, s katerim pozivajo k zmanjševanju socialne izolacije in osamljenosti svojcev ter s tem h krepitvi njihovega duševnega zdravja.
-
V Strunjanu bodo od 15. do 17. novembra 2024 potekali že tradicionalni dnevi kakijev, že enaindvajsetič zapored. Pri domačih pridelovalcih boste lahko kupili sveže ali v obliki različnih kulinaričnih dobrot ter še druge pridelke.
Organizator Turistično društvo Solinar Strunjan pripravlja pester spremljevalni program od vodenega ogleda solin in ogleda razstave Park morja v centru za obiskovalce Krajinskega parka Strunjan ter predstavitve solinarske družine iz Italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran do predavanj o pridelavi in uporabi kakija in glasbenih nastopov. Pripravili bodo že tradicionalno tekmovanje za največji strunjanski kaki, v nedeljo pa se bo ob 12. uri začelo srečanje harmonikarjev.
Poseganje v neto pokojnine je neustavno
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije (SUS) opozorila na probleme, ki tarejo slovenske upokojence.
Kot je na novinarsko konferenci dejala predsednica Zdus Zdenka Jan, se mnogim starejšim v naši družbi ne godi dobro. Koalicijski dogovor starejših ne upošteva, zatika se že pri zagotavljanju osnovnih pravic zapisanih v ustavi. Zato je ponovno poudarila, da se zavzemajo za ustanovitev urada za starejše ali pa vsaj zagovornika starejših.
Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu, je poudarila nestrinjanje z določbami zakona za dolgotrajno oskrbo, ki predvideva, da bi upokojenci od julija 2025 plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnin, delodajalci in delojemalci pa od bruto plač. Poseganje v neto izplačane pokojnine, kot ga določa sistemski zakon, v Zdusu vidijo kot vdor v pokojninski sistem. Če vlada določila ne bo spremenila bodo sprožili ustavni spor, je dodala. Povedala je še, da so ministrstvu za zdravje posredovali številne pripombe na zakon o zdravstveni dejavnosti. Zlasti se ne strinjajo s tem, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo tudi na tržni način, kar odpira vrata privatizaciji. Prepričani so, da morajo za vse izvajalce, tudi koncesionarje, veljati isti kriteriji in da je treba krepiti javnozdravstveno mrežo.
Zgodnja diagnoza diabetesa podaljša življenje
Svetovni dan diabetesa, ki ga obeležujemo 14. novembra, je priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni po vsem svetu in tako tudi v Sloveniji. Naj vas spodbudi za zdrav življenjski slog, s katerim preprečujemo diabetes tipa 2 - ta dosega prek 95 odstotkov vseh primerov diabetesa.
Na svetu živi že blizu 600 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, kar to bolezen uvršča med tiste, ki pomenijo največje zdravstveno breme in brez odločnejših ukrepov se pričakuje, da se bo delež obolelih v prihodnjih letih le še povečeval. Diabetes je povezan s srčnim infarktom, možgansko kapjo, ledvično odpovedjo in amputacijami nog, če je prepozno odkrit in slabo zdravljen. Mednarodno združenje za diabetes opozarja, da približno polovica ljudi, ki ima diabetesom, ni diagnosticirana in ti so med najbolj ogroženimi.
Pošljite prijazno voščilo starejšim
Praznični projekt Mala pozornost za veliko veselje bo potekal tudi letos, že deveto leto zapored. Cilj je zbrati 21 tisoč prazničnih voščil za 21 tisoč stanovalcev v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Predvsem bodo pošte veseli tisti, ki nimajo svojcev, pogostih obiskov ali pa v njihovih nabiralnikih pristanejo le položnice in reklame.
Pobudnica projekta Ana Petrič vas vabi, da napišete kratko praznično pismo ali voščilnico z lepimi željami. Lahko pripravite več voščil naenkrat ali pa se za skupno akcijo dogovorite v društvu, bralni, rokodelski ali telovadni skupini oziroma k izdelovanju voščilnic povabite svoje vnuke. Pomembno je, da je sporočilo pozitivno, osebno, napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive. Voščila pošljite do 3. decembra 2024 na naslov »Mala pozornost za veliko veselje« – Ana Petrič in Prostorček, Gerbičeva ulica 37, 1380 Cerknica, na hrbtno stran pa lahko napišete svoje podatke, mogoče vam kdo odpiše. Vsa praznična pisma in voščila bodo pregledali in jih z dopisom ter zahvalo za razdeljevalce in obvestilom za prejemnike posredovali starejšim po vsej Sloveniji.
Kampanja Ostani v tekmi spodbuja moške k pregledu prostate
V Sloveniji za rakom prostate zboli vsak 4. moški po 50. letu, zato je nujno, da se udeležujejo preventivnih pregledov in čim prej odkrijejo morebitno bolezen.
Moške nad 50 let zdaj k preventivnim pregledom za raka prostate spodbujajo štirje nekdanji športniki. Društvo Onkoman je z agencijo Futura DDB namreč pripravilo kampanjo Ostani v tekmi. "Vsak moški ima priljubljen šport in klub, za katerega navija. Da lahko navijamo, moramo biti zdravi, zato so športniki ambasadorji letos pomagali povečati ozaveščenost o tej pomembni temi," je pojasnil predsednik društva Onkoman Matej Pečovnik.
Sindikat upokojencev predlaga spremembe letnega dodatka
Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) je na člane državnega zbora, ki bodo prihodnji teden odločali o letnem dodatku za upokojenke in upokojence v letu 2025 naslovil pobudo o spremembi načina izplačevanja.V javnem pozivu so vnovič opozorili na nespoštovanje sistemskega zakona ZPIZ-2, ki v 95 členu določa, da se letni dodatek izplača v dveh različnih zneskih. "Višjega naj bi prejeli uživalci pokojnin, ki so nižje od zneska 55,63 odstotka najnižje pokojninske osnove veljavne v mesecu izplačila, nižji znesek pa vsi drugi. Po predlogu proračunskih dokumentov pa naj bi upokojenci leta 2025 zopet prejeli letni dodatek v petih razredih v zneskih 465, 325, 265, 215 in 155 evrov. Kar pomeni, da se je dodatek glede na lansko leto zvišal le za 5 evrov.
-
NAŠ POGOVOR
Ko je leta 1984 dr. Dušana Findeisen, danes andragoginja, takrat pa mlada profesorica francoščine, začela razvijati jezikovne programe za življenje starejših in poučevati starejše, so se ji marsikateri smejali, češ, kaj se vendar gre, saj ta stari novega znanja sploh ne bodo več potrebovali. Danes, štirideset let kasneje, pa tisoče starejših študentk in študentov pravi, da se čedalje bolj zavedajo, da je treba vse življenje, še posebej pa v zrelih letih, skrbeti za dušo, telo in možgane. Ugotavljajo namreč, da je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) tudi najboljše naravno zdravilo zoper brezciljnost, nevključenost v družbo, zoper vse, česar je navadno v starosti manj: manj priložnosti, manj prijateljev, manj moči, manj zanimanj, manj spomina in manj ciljev.
Druga jedrska elektrarna: jo potrebujemo ali ne?
Aktualno
Po "cirkuškem" dogajanju tako na družbeni, predvsem pa na politični ravni okoli napovedanega, in zdaj umaknjenega, referenduma o gradnji druge jedrske elektrarne (JEK2) v Sloveniji, ki naj bi stala ob sedanji jedrski elektrarni v Krškem, še vedno ostaja ključno vprašanje o smotrnosti graditve tako finančno obilnega, pa tudi glede jedrske varnosti vprašljivega projekta.
Vodilo živahnih razprav v državnem zboru in med strokovnjaki ter okoljevarstveniki je, da mora država, da ne bi bila preveč uvozno odvisna in bi lahko zagotavljala stabilnost oskrbe in cen, ob opustitvi fosilnih goriv zagotoviti nove zanesljive zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz nizkoogljičnih virov. Samo obnovljivi viri so preveč nestanovitni, so pomisleki, skupni zaključek pa je, da je za zagotovitev stabilne oskrbe in cen potrebna mešanica jedrske energije in obnovljivih virov.
-
Magičnost merino volne
Merino volna je priljubljen material za oblačila, nanjo prisegajo športniki, primerna je tudi za vsakdanjo rabo. Še posebej jo cenijo Norvežani, pri katerih je del tradicije. Do okolja je bistveno bolj prijazna kot umetni materiali, saj kot naravni material tudi po dolgotrajni uporabi nima nikakršnih negativnih vplivov na okolje. Pridobivanje volne z vsakoletnim striženjem ovac, ki se prosto pasejo na travnikih, ima bistveno manjši okoljski odtis kot pridobivanje bombaža.
Povzeto po wenorwegians.com, Fotografija: Durim Zeqiri