Po dveh mandatih vodenja največje upokojenske organizacije se je poslovil Janez Sušnik. Na današnjem volilnem zboru članov Zdus v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so odločili, da vajeti prevzame predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, sicer upokojena kriminalistka Zdenka Jan. Nova predsednica je napovedala, da se bo zavzemala za dobrobit vseh upokojencev in ob razglasitvi poudarila, da si upokojenci zaslužijo spoštovanje.  

Kandidati za predsednika Zdusa so bili štirje. Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je predlagala predsednico strokovnega sveta in komisije za zdravstvo in socialno politiko Zdusa Rosvito Svenšek. Pokrajinska zveza Zgornje Podravje predsednico Društva upokojencev Fram Romano Fišer, ki je javnosti poznana tudi kot predsednica nadzornega sveta Slovenskih državnih gozdov, v svoji karieri pa je bila na različnih vodstvenih delovnih mestih. Omenjena pokrajinska zveza pa je kandidirala še Ivana Bitenca iz Slovenskih goric, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja z logistiko.

 V Združenju za dostojno starost Srebrna nit se ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi, ki ga vsako leto obeležujemo 15. junija, zavzemajo za ničelno toleranco do diskriminacije starejših in vseh oblik nasilja nad njimi. Ne obsojajo le klasičnih oblik nasilja, ampak tudi prikrite oblike, pri katerih starejšim iz različnih razlogov ni omogočeno dostojno, kakovostno in varno življenje.

Tudi neurejeni področji zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe smatrajo kot obliko nasilja nad starejšimi. Kot so zapisali, problem predstavlja že pomanjkanje namestitvenih kapacitet v domovih starejših in drugod in pa visoke cene oskrbe v domovih. Kljub ukrepom ministrstva za zdravje se dostopnost do zdravstvene oskrbe poslabšuje. Ker starejši v digitalizaciji sistema težje poiščejo zdravstveno pomoč, so v združenju predlagali ohranitev analogne dostopnosti do javnih storitev. Zavzemajo se tudi za hitrejši razvoj paliativne oskrbe na sistemski ravni ter za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj si ga veliko starejših zaradi nizkih pokojnin težko privošči.

  Ob svetovnem dnevu krvodajalcev, ki ga obeležujemo danes, na Rdečem križu Slovenije in v zbornici zdravstvene nege izpostavljajo velik pomen predvsem prostovoljnega krvodajalstva. Svetovni dan letos nosi geslo Daruj kri, daruj plazmo, deli življenje, deli pogosto. Osredotoča se na bolnike, ki potrebujejo vseživljenjsko transfuzijsko zdravljenje.

Dostop do varne preskrbe s krvjo je ključen za vse, ki kri potrebujejo. Kri in krvni pripravki so bistven vir za učinkovito zdravljenje bolnikov z motnjami krvi, dednimi motnjami hemoglobina in stanji imunske pomanjkljivosti. Mnogi od njih so od transfuzij krvi odvisni vse življenje, so spomnili na Rdečem križu Slovenije (RKS). Zdravljenje s krvjo potrebujejo tudi poškodovanci ob izrednih razmerah, nesrečah in nezgodah, pa tudi bolniki, ki potrebujejo zahtevne medicinske in kirurške posege. Učinkovit krvodajalski program, za katerega je značilna široka in aktivna udeležba prebivalstva, je zato ključnega pomena za zadovoljevanje potrebe po zdravljenju s krvjo, so poudarili na RKS.

Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je včeraj med drugim obravnaval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2S), ki se nanaša na »zagotovljeno vdovsko pokojnino«, sprejel pa je tudi sklep o delitvi sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in delovnih invalidov v letošnjem letu.

Glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2S) je potekala burna razprava. Na koncu je svet sprejel sklep, da je pri oblikovanju zakonodajne rešitve instituta »zagotovljene vdovske pokojnine« treba zasledovati sorazmernost pri priznavanju te pravice na način, da se pokojnina pri tistih, pri katerih lastna in vdovska pokojnina ne dosegata višine zagotovljene vdovske pokojnine, odmeri največ v višini skupnega zneska lastne in vdovske pokojnine. Pri upravičenosti do zagotovljene vdovske pokojnine pa je treba upoštevati tudi prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih upravičenec prejema iz tujine.

Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju. Pobudo za državni praznik v spomin utemeljitelju knjižne slovenščine in pobudniku oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je leta 2008 dal lani preminuli tržaški pisatelj Boris Pahor.

Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici spomnil, da je Trubar s svojim delom, zlasti s svojimi tiskanimi knjigami, pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika in narodove zavesti. "Naj bo današnji dan spomin na Primoža Trubarja, morda pa tudi dan za razmislek o tem, kako z lepo besedo nekomu polepšati trenutek," je še zapisal v voščilu prebivalkam in prebivalcem Slovenije.

Nabiralništvo je pestro in ljubeče do narave, poleg tega pa koristno za nabiralce. O vsem tem se boste lahko prepričali ta konec tedna, ko poteka 1. Festival nabiralništva, katerega cilje je ozaveščanje javnosti na temo ohranjanja okolja.

V soboto, 3. junija,  se bodo ob 9. uri  po vsej Sloveniji istočasno začele nabiralniške delavnice. Vodili jih bodo slovenski nabiralci in gobarji. Z delavnicami želijo organizatorji festivala razširiti znanje o divji hrani in udejanjiti načela nabiralniške etike in spoštovanje do narave. Ob tej priložnosti so izdali e-knjigo z naslovom Slovenska divja hrana. V njej so za ljubitelje kulinarike odkrili divje recepte, ki pocedijo sline.

Spomini z jesenskega srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti so še zelo živi, pa smo jih že dopolnili z novimi. Tokrat z Brača, kjer smo preživeli štiri čudovite zadnje majske dni. Naužili smo se sonca, preživeli naliv ali dva, najbolj pogumni so tudi zaplavali v morju, katerega temperatura se šele približuje 20 stopinjam.

Na 17. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je zbralo kar za šest avtobusov izletnikov, pridružili so se nam še gosti. Med njimi tudi generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki se je z udeleženci pogovarjal o pripravah na reformo pokojninskega sistema. Davor Špehar je z veseljem delil vrtnarske nasvete in izkušnje, s Savino Vybihal smo si na telosvatbi pošteno razmigali telo kar dvakrat na dan. Zdravnika Cene Jerele in Anej Kokovnik sta delila zdravstvene nasvete, vse štiri dni pa na srečo nista imela kakšnega hujšega primera.

Največjo nevladno organizacijo Zvezo društev upokojencev Slovenije, ki združuje skoraj 200.000 članov, zadnja leta vodi Janez Sušnik. Sredi junija zaključuje svoj drugi mandat. Z njim smo se pogovarjali o problemih in izzivih, s katerimi se srečujejo starejši in upokojenska organizacija, ter tudi o nezadovoljstvu nekaterih upokojencev zaradi nizkih pokojnin.

Pred vodenjem Zdusa ste imeli izkušnje z delom v gospodarstvu in politiki. Verjetno se delo na teh področjih razlikuje ...

Če primerjam delo v gospodarstvu, politiki in upokojenski organizaciji, kjer sem najprej vodil šenčursko upokojensko društvo in potem gorenjsko pokrajinsko zvezo društev upokojencev, bil član upravnega odbora Zdusa, podpredsednik in na koncu tudi predsednik, lahko rečem, da so velike razlike. Nikoli se nisem mogel sprijazniti, da delo v politiki tako bistveno odstopa od dela v gospodarstvu. V politiki pravzaprav ni meril za merjenje učinkovitosti delavcev in vodilnih, v gospodarstvu pa nekaj pomenita samo rezultat in presežek dohodkov, ki omogočata nadaljnji razvoj podjetja.