-
Svet je vse bolj zapleten, vse hitreje se spreminja in vse težje je slediti hitremu razvoju tehnologije. Še posebej težko je starejšim. Spremembe se dogajajo na vseh področjih, tudi na bančnem, kjer so se odločili dokončno ukiniti hranilne knjižice. Kako razložiti devetdesetletni babici, da se mora posloviti od knjižice in jo zamenjati z bančno kartico, ko pa je zanjo tako pregledna, le pogleda vanjo, pa ve, koliko denarja ima na računu. Čeprav je morala zaradi vpisa pokojnine in dviga denarja oditi na banko, je to odtehtalo finančno stanje v...
Najemnih stanovanj za starejše je premalo
Starejši radi živijo doma do konca življenja. In tudi ko ne morejo več bivati v svojem domu, bodisi da potrebujejo pomoč pri nekaterih opravilih, nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje, ali pa ne morejo več bivati v hiši, ker je ne morejo vzdrževati, ali so v stanovanju brez dvigala, bi še vedno radi živeli samostojno, zato se raje odločijo za najem primernega stanovanja v bližini doma. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ), ki je največji ponudnik najemnih stanovanj za upokojence in starejše osebe, ima 3.142 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 2.782 namenskih najemnih stanovanj in 360 oskrbovanih. Predvsem povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih je veliko večje od ponudbe.
Za večjo vključenost starejših v digitalni svet
Elektronske storitve se hitro razvijajo na vseh področjih. Koliko starejših jih že uporablja in kako jih čim več vključiti, so poskušali odgovoriti na nedavnem posvetu o zagotavljanju e-storitev za starejše od 55 let v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki pomembnih javnih zavodov, podjetij in organizacij. Pobudnik in moderator posveta dr. Jože Gričar, zaslužni profesor mariborske univerze, ki je zelo dejaven v združenju e-seniorjev, je poudaril, da so e-storitve dolgoročen projekt, ki starejšim prinaša kakovostnejše življenje, zato jih je treba pritegniti in naučiti uporabljati sodobno tehnologijo. Aprila prihodnje leto bo Slovenija gostila mednarodni posvet o e-storitvah in e-vključenosti starejših.
-
Poslušam televizijska poročila o skupini starejših, ki se vsako jutro druži in telovadi. Vsi so vitalni, nasmejani, vidi se, da so že upokojeni, a še zdaleč niso betežni starci, da bi jim lahko rekli starostniki, kot jih je imenoval novinar. Opažam, da starejše v medijih pogosto imenujejo kar starostniki, čeprav gre za najbolj raznoliko skupino ljudi, starih od 55 do 100 in več let, ki jih še zdaleč ne opredeljujejo samo leta. Nekdo je še pri osemdesetih vitalen in družbeno aktiven, spet drugi pa zaradi hude bolezni priklenjen na posteljo. A ne glede na to si vsi zaslužijo spoštljiv odnos. Zaradi starosti ne sme biti nihče stigmatiziran, starost je darilo življenja, ki si ga prislužimo.
Več optimizma tudi za upokojence
Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je namenjen starejšim in medgeneracijskemu povezovanju, je postal polnoleten. V Cankarjevem domu je danes, na mednarodni dan starejših, odprl vrata za najrazličnejše dogodke, od okroglih miz, predavanj, predstavitev storitev in blaga raznih podjetij in ustanov do kulturnih nastopov številnih ustvarjalcev, predvsem upokojencev. Še pred uradnim odprtjem se je začel pogovor z našimi poslanci v evropskem parlamentu o kakovostni starosti v Evropski uniji. Tanja Fajon, Romana Tomc, Ivo Vajgl in Igor Šoltes so povedali, da evropski parlament ne sprejema konkretnih rešitev na področju politike starejših, to je delo nacionalnih vlad, se pa ukvarja z usmeritvami tudi na tem področju.
-
Pa smo spet nazaj, vroče poletje je za nami in upam, da je pred nami lepa jesen, da bomo uživali v pobiranju sadov na vrtu, v vinogradu in nasploh v naravi, ko se bo odela v zlate jesenske odtenke. Mnogi ste nas že pogrešali, kajti avgusta Vzajemnost ne izide, saj vsako leto julija pripravimo dvojno poletno številko. Vseeno smo bili klicev veseli, saj pomeni, da nas imate za svoje zveste spremljevalce. Še bolj zagnano smo se lotili priprave septembrske Vzajemnosti, ki prinaša nove teme in zanimive zgodbe.
-
Zdravje je največja vrednota in predstavlja pomemben družbeni kapital. Na predstavitvi publikacije Neenakost v zdravju v času ekonomske krize v Sloveniji, ki so jo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so povedali, da ugotovitve kažejo, da smo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije v času krize ohranili relativno dobro zdravje prebivalcev, čeprav so se izdatki za zdravje znižali. Uvrščamo se v sredino evropskih držav, boljši smo po umrljivosti dojenčkov, po umrljivosti zaradi samomora pa na samem repu. Toda posledice krize se lahko pokažejo kasneje, pri tem so navedli prekarne delavce, ki prevzemajo nase veliko tveganje: prekomerno delajo, se odpovedujejo počitnicam, odlašajo z obiskom zdravnika ...
Za poenoteno oskrbo in manj možganskih kapi
Posledice možganske kapi vplivajo na zmanjšano zmožnost funkcioniranja človeka, in sicer huje kot katero koli drugo kronično bolezensko stanje. Kar 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, do 30 odstotkov hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najosnovnejših dnevnih dejavnosti. Možganska kap je vodilni vzrok za večplastno invalidnost pri odraslih.
Evropska raziskava Breme možganske kapi je pokazala, da bo število možganskih kapi do leta 2035 naraslo za 25 odstotkov, takrat bo v Evropi za posledicami možganske kapi živelo skoraj pol milijona ljudi, v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov, ki bo odvisnih od tuje pomoči. Pokazala je tudi na razlike v oskrbi bolnikov z možgansko kapjo med državami Evropske unije, zato so konec maja v Evropskem parlamentu obravnavali akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi, s katerim želijo poenotiti oskrbo bolnikov znotraj unije in zmanjšati število možganskih kapi.
-
Procesov staranja ne moremo ustaviti, lahko pa jih upočasnimo, prizadevanja za kakovostno staranje pa ne morejo biti le stvar posameznika, ampak morajo biti del celostne strategije družbe. Obravnava staranja mora spodbuditi razvoj inovativnih odzivov na demografske spremembe, ne pa izpostavljati staranja kot proces pešanja življenjskih funkcij, so menili sodelujoči na posvetu Od staranja k dolgoživi družbi, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Strategija dolgožive družbe, ki jo je predstavil mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), poudarja pomen aktivnosti in ustvarjalnosti v vsem življenjskem obdobju. V Sloveniji bodo v naslednjih desetletjih demografske spremembe največje, saj se staramo hitreje kot drugje v Evropi. Delež mladega prebivalstva se bo zmanjšal, delež starejših od 65 pa se bo povečal na tretjino celotnega prebivalstva. Slovenija je bila že v preteklih desetletjih odvisna od tuje delovne sile, da se bo ta pritok nadaljeval, pa bomo morali pripraviti aktivno strategijo privabljanja tujih delavcev.
-
Tja od pomladi do jeseni, ko narava ozeleni in se razcveti, vse valovi in kipi od življenja. Tudi ljudje smo ob toplih in dolgih poletnih dneh bolj prešerne volje. To je čas dopustov in druženja, čas uživanja v naravi. Za tiste, ki živijo z zemljo, je v tem času največ dela. Vedno jih nekaj priganja, nova opravila ali bližajoče se slabo vreme. Toda zadovoljstvo, da je delo dobro opravljeno, jih poganja naprej. To je življenje.
In tudi v teh lepih dneh, polnih življenja, ljudje odhajajo. Dokler ne izgubiš nekoga bližnjega, se ti zdi, da je smrt nekaj odmaknjenega, da se to dogaja le drugim. Ko izgubiš ljubljeno osebo, še posebej če se to zgodi kot strela z jasnega, je vse ena sama bolečina, ki jo občutiš kot težak kamen, ki te tišči k tlom. Na smrt svojih staršev nisi nikoli pripravljen, pravzaprav na nobeno smrt, četudi veš, da se naravni krog enkrat zaključi. Če se zgodi nesreča, je vse še huje. Na svoj zakaj nikoli ne dobiš odgovora, enostavno moraš to sprejeti.
