Težko zaspite ali pa se ponoči zbujate in se potem mučite, ker spanca ni in ni. S tovrstnimi težavami, ki lahko načnejo naše zdravje, se srečuje zelo veliko ljudi. Spanje je del naših navad, ki jih lahko spremenimo, in tako izboljšamo kakovost življenja.

Včasih spanju niso posvečali večje pozornosti, nekateri so nanj gledali kot na izgubo čas, danes pa vse več raziskav potrjuje, da je poleg telesne dejavnosti in prehrane osnovni gradnik našega zdravja. Prespimo približno tretjino življenja. Brigita Zupančič Tisovec z novomeške enote NIJZ, ki je na to temo pripravila predavanje za Krkine upokojence, je poudarila, da ni pomembna le dolžina, ampak tudi kakovost spanja. Dobro spanje je vir dobrega počutja in prinaša številne koristi za naše zdravje. Izboljšuje našo odpornost (preprečuje okužbe, rakava obolenja in druge kronične bolezni), znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce, krepi delovanje možganov, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje, izboljša pa tudi presnovo telesa (od uravnavanja inzulina, glukoze, teka do ohranjanja dobre prebave). Ameriško združenje za srce je dodalo spanje na seznam bistvenih dejavnikov za zdravje srca in ožilja. 

Četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), so se začeli včeraj na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več dogodkov in spremljajoče razstave pa se bodo dogajale tudi danes. Še posebej so prava paša za oči razstavljeni predmeti njihovih rokodelk in rokodelcev. Ne bo vam žal, če jih boste obiskali. Vstop je prost.

Na slavnostnem odprtju, ki se ga je udeležilo tudi nekaj politikov, je predsednica Zdus Zdenka Jan poudarila, da upokojence tare veliko problemov, od nizkih pokojnin, stanovanjske problematike do dolgotrajne oskrbe, ki še ni zaživela, vendar želijo na praznik Zdusa pokazati predvsem, kaj vse počnejo njihovi člani na kulturnem, rokodelskem, humanitarnem in športnem področju. Dodala je, da vodstvo zveze ves čas spremljajo vse, kar je povezano z upokojenci, še posebej na področju sprememb zakonodaje, in se tudi kritično odziva. Njihov moto je: Nič o nas brez nas. Z Dnevi medgeneracijskega sožitja pa želijo promovirati pozitivno podobo staranja, odpravljanje predsodkov in stereotipov o starosti in spodbujati vključenost in sožitje generacij.

Od 2. do 5. junija je potekalo že 18. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Neumu v Bosni in Hercegovini. Na pot se je podalo šest avtobusov z bralci iz cele Slovenije. Najprej smo se ustavili  v Stelli Croatici, kjer smo lahko poizkusili domače oljčno olje in marmelado, zatem pa smo si ogledali srednjeveško trdnjavo Klis s čudovitim razgledom proti Splitu. Nekateri smo si že na poti v Neum ogledali Peljški most in se po njem tudi zapeljali, drugi pa so to storili ob povratku domov. Bivali smo v res velikem Grand hotelu Neum, kjer smo imeli tudi predavanja in zvečer družabne igre in ples.

Danes imamo v trgovinah na izbiro veliko jedilnih olj različnih vrst in proizvajalcev. Razlikujejo se po cenah in tudi po kakovosti. Morda se zadnjega premalo zavedamo, saj nas pri nakupu rada premami nizka cena. Pri vodilni slovenski oljarni in edini rafineriji jedilnih rastlinskih olj Gea poudarjajo, da se je v 120 letih, odkar delujejo, marsikaj spremenilo, vendar kakovost in varnost izdelkov ostajata ključni vrednoti podjetja.

Ob tem visokem jubileju so odprli svoja vrata in pokazali tudi proizvodnjo in laboratorij, kjer dnevno analizirajo tako surovine kot olja. Bogata tradicija proizvodnje olja v Slovenski Bistrici sega v leto 1904, ko je Albert Štiger ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. In še danes so v Gei najbolj ponosni na štajersko-prekmursko bučno olje, čeprav je zdaj njihov program širši, saj zajema proizvodnjo nerafiniranih hladno stiskanih in praženih olj, rafiniranih olj in delikatesnih izdelkov, kot sta majoneza in tatarska omaka, ter semena. V ponudbi imajo več kot 40 vrst jedilnih olj, od bučnega, sončničnega, repičnega, lanenega do sezamovega in olja črne kumine. Vse te izdelke pa tržijo pod prepoznavnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea Bio, Cekin, Zvezda in Sončni cvet.

Vsako leto v Sloveniji zaradi bolezni srca zboli šest do sedem odstotkov odraslih, starejših od 19 let, v starostni skupini 65 let in več pa kar 25 odstotkov. Infarkt je zelo stresen dogodek, bolniki pa tudi potem, ko se vrnejo domov iz bolnišnice in zdravilišča, potrebujejo pomoč pri vseživljenjski rehabilitaciji. V veliko pomoč so jim koronarna društva, ki omogočajo vseživljenjsko rehabilitacijo v strokovno vodenih programih v številnih krajih po Sloveniji. Gre za eno največjih organizacij pacientov, ki zahteva veliko dela, med zagnanimi prostovoljci je tudi Alenka Babič.