Z rastjo več denarja tudi za upokojence
Po letih krize se krepi tudi pokojninska blagajna. Generalni direktor Marijan Papež, ki je lani nastopil četrti mandat vodenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pravi, da v tako dobri kondiciji še ni bila od leta 1996, ko se je dvakrat znižala prispevna stopnja delodajalca. Več kot 75 odstotkov dohodkov je bilo lani zbranih s prispevki, delež iz proračuna iz naslova dodatne obveznosti pa je bil že drugo leto zapored pod milijardo evrov. Lani so povišali najnižje pokojnine za »polno pokojninsko dobo« na 500 evrov in vsem upokojencem izplačali letni dodatek. Tudi število upokojencev se ni bistveno povečalo, kar dokazuje, da zadnja pokojninska reforma deluje. Prvič po osmih letih bodo upokojenci letos deležni redne uskladitve pokojnin, aprila pa še izredne, skupaj za več kot 3 odstotke.
-
Kaj je čas? Nekaj, kar ves čas lovimo, pa nikoli ne ujamemo? Pomembno občutenje časa so naši spomini, ki pa se skupaj z nami spreminjajo. Pravijo, da je spomin luknjičast kot švicarski sir in se nanj ne da zanesti. Spomini niso dokumentarni posnetki, ampak odražajo naše trenutno razpoloženje in položaj, v katerem smo se znašli. Bolj kot natančnih datumov in ur se spominjamo trenutkov, ki so se nam zdeli pomembni in smo jih shranili v poseben »predal«. Nepomembne smo pozabili. Potovanje v preteklost vpliva tudi na naše sedanje in prihodnje odločitve, brez spominov ne bi bili to, kar smo, in prav s pomočjo spomina se nam zdi, da vidimo čas. Občutimo pa predvsem trenutke, zato bi se morali naučiti uživati v najlepših trenutkih danes in tukaj. In v drobnih stvareh.
Številne prednosti hormonskega zdravljenja
Pred stotimi leti so ženske povprečno dočakale okrog štirideset let, danes jih več kot osemdeset, zato niso poznale menopavznih težav, ki pestijo sodobne ženske. Pri 50 letih so sredi delovnega ustvarjanja in pred njimi je še več kot tretjina življenja, zato lahko ob morebitnih težavah, ki jih povzroča usihanje hormonov, poiščejo strokovno pomoč. Slovensko menopavzno društvo, ki deluje od leta 1997, dolga leta ga je vodila prof. dr. Helena Meden Vrtovec, od leta 2014 pa prim. dr. Lucija Vrabič, spremlja svetovno znanje in trende ter širi in razvija znanje o varni uporabi nadomestnega hormonskega zdravljenja pri nas. Vodilni strokovnjaki s področja ginekologije so pred kratkim opozorili na polresnice in mite o premagovanju menopavznih težav s hormoni in poudarili prednosti hormonskega zdravljenja, saj učinkovito preprečuje številne bolezni, podaljšuje življenje in izboljša njegovo kakovost.
-
Z leti čas teče hitreje, komaj smo vstopili v leto 2017, že smo se od njega poslovili. Pred nami je novo leto, ki nam ponuja priložnost, da se kdaj tudi ustavimo in čas namenimo sebi in bližnjim, ki nam največ pomenijo. Pomembno je, da se ne predamo le toku, ki drvi čez brzice, ampak zaplujemo kdaj tudi v mirnejše vode. Pogosto nam je šele ob izgubi bližnjega ali dragega človeka žal, da ga nismo večkrat obiskali, se z njim družili in mu povedali, kako radi smo ga imeli. Včasih smo res čudni, tisoče stvari bi radi opravili prej, kot da je naš čas neomejen.
Kako sta povezana spomin in ravnotežje?
To se je verjetno spraševal marsikdo, ko je prebral vabilo na našo delavnico z naslovom Možganski fitnes za boljši spomin in ravnotežje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Zbralo se je več kot petdeset ljudi, ki so pozorno poslušali in vadili skupaj z Jasmino Lambergar, avtorico programa Možganski fitnes. Dobili so odgovor in veliko koristnih vaj.
Za svoje fizično in psihično počutje najbolj poskrbimo, če se redno gibamo in umsko vadimo. Jasmina Lambergar za izboljšanje spomina priporoča gibanje, izvajanje umskih vaj (učenje tujih jezikov, plesnih korakov …), skrb za srce, uravnoteženo prehrano in druženje. Veliko ljudi se obremenjuje, ker kdaj kaj pozabijo, češ da so dementni. Toda to ni demenca, najprej se moramo vprašati, kako je z našo pozornostjo. Če bomo trenirali pozornost, bomo izboljšali tudi pomnjenje.
-
Te dni, ko okrevam po operaciji, sem veliko razmišljala o zdravju, odnosu do te dobrine in tudi našem zdravstvenem sistemu. Ljudje smo pač taki, da šele takrat, ko nas nekaj ustavi, vidimo stvari drugače. Takrat bi dali vse, da bi čas lahko zavrteli nazaj, a to ne gre, lahko pa marsikaj spremenimo za naprej.
Pri zdravniku se po navadi začne zdravljenje bolezenskih znakov, ne vzrokov zanje, zato ruski zdravnik in manualni terapevt Nikolay Grishin zagovarja, da je bolje ljudi, če jim hočeš pomagati, naučiti, kako naj varujejo zdravje in kako si lahko pomagajo sami. Grishin je kmalu potem, ko je prišel v Slovenijo, opazil, da se ljudje premalo gibljejo, nezdravo prehranjujejo in imajo številne slabe navade. Ustanovil je Šolo zdravja in jutranjo telovadbo v dobrih desetih letih pripeljal v skoraj vsak slovenski kraj. Vse več ljudi v oranžnih majicah ob jutrih telovadi na prostem in skrbi za svoje zdravje in telo.
Za spremembo glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe
.jpg)
Poslanci SD in Desusa so v sodelovanju s sindikati sredi septembra v postopek Državnega zbora RS vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na novinarski konferenci pojasnil, da ne gre za popravo krivic, ampak za odpravo anomalije, ki se je zgodila pri sprejemanju pokojninske reforme, ki je sicer dobra in daje rezultate. Novela zakona se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti reforme, to je do vključno 31. decembra leta 2012, v pokojninsko dobo brez dokupa. Han je poudaril, da so ljudje plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker jim je tedanja zakonodaja zagotavljala, da se bo to štelo v pokojninsko dobo. Zaradi spremembe, ki jo je 1. 1. 2013 prinesel nov pokojninski zakon Zpiz-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke, se jim je odhod v pokoj podaljšal oziroma so prikrajšani pri odmeri predčasne pokojnine.
Društvo, ki navdušuje s petanko
Ko so v Društvu upokojencev Mali Slatnik (pri Novem mestu) pred leti iskali novega predsednika, so Francija Dragana nagovarjali, češ da mu to ne bo vzelo veliko časa. »Če je tako, potem me ne potrebujete,« je odvrnil Franci, ki je pred upokojitvijo delal na različnih delovnih mestih: kot prodajalec, komercialist in direktor. Odločil se je, da prevzame odgovornost, in DU Mali Slatnik, ki bo drugo leto praznoval 25 let, se danes lahko pohvali z naraščanjem števila članov. V štirih letih so pridobili 50 novih članov, za tem pa se skrivajo številne nove dejavnosti, ki so jih uvedli pod Draganovim vodstvom, med njimi je tudi igranje petanke.
Poskrbimo, da bo lepo biti star!
Na 17. festivalu za tretje življenjsko obdobje konec septembra v Cankarjevem domu so se predstavniki vseh generacij, še posebej pa starejši, so se lahko udeležili številnih razprav, predavanj in delavnic na temo aktivnega in zdravega življenja. Poleg tega pa je bilo tudi veliko plesnih, pevskih in glasbenih nastopov, na stojnicah pa so vabili z bogato ponudbo izdelkov in storitev.
Slavnostnega odprtja so se udeležili kar trije ministri: Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, in Karel Erjavec, minister za zunanje zadeve. Poleg njih pa še ljubljanski župan Zoran Jankovič, številni državni sekretarji, poslanke in poslanci ter diplomati. Ministrica Maja Makovec Brenčič je spomnila, da je izobraževanje vezivo družbe, ki ne pozna starosti. Svoje spretnosti moramo krepiti ne glede na leta in v tem vidi rdečo nit festivala. Ministrica Anja Kopač Mrak pa je poudarila, da bomo izzive dolgožive družbe zmogli le povezani med generacijami. Med drugim nas čakajo spremembe na trgu dela, kjer bo zaradi pomanjkanja mlade delovne sile treba poskrbeti za prilagoditev delovnih mest za starejše delavce.
-
Vsako obdobje v življenju je lepo. Ko smo mladi, nam je marsikaj dano – napeta koža, lepi lasje, postavno in gibčno telo. Ko pridejo otroci, rastemo skupaj z njimi, na tej poti dobivamo mnoge izkušnje in pogosto šele ob njih razumemo skrbi in težave, ki so jih z nami imeli starši. V mladostni vihravosti nas je zanimalo predvsem, kaj je novega drugje, v bližnjem ali daljnem svetu, ko se leta nabirajo, pa je vse bolj zanimiv pogled nazaj, kjer imamo korenine.
Spomnim se, da sem bila zelo radovedna deklica, mamo sem kar naprej spraševala s tistim zakaj, da mi je med napornim delom na polju ali v vinogradu večkrat rekla, naj že malo utihnem. Zelo rada sem jo posnemala, poskušala sem se v opravilih, ne le v kuhinji, ampak tudi na njivi in v hlevu. Tako sem se naučila delati na zemlji, in kadar sem na vrtu, se počutim prijetno kot nekoč, ko je bil dolenjski zaselek, skrit med hribi, moj ves svet. Takrat je bila moja največja enciklopedija mama, od nje sem se naučila tudi osnovnih kuharskih veščin, od...
