Drugi dan druženja so si bralci Vzajemnosti v poletni vročini ogledali neretvanska polja in si nabrali nekaj sočnih jagod. Pravo doživetje pa je bila vožnja s trupicami po jezeru Kuti in kosilo z neretvanskimi specialitetami pri Jozotu. Mnogi so bili navdušeni nad plavajočimi lokvanji in vetrom, ki nas je prijetno hladil. Po povratku v hotel nas je že čakala trenerka spomina Jasmina Lambergar, s katero smo se urili v pomnjenju, zvečer pa nas je Janja Pušl iz plesne šole Bolero učila trenutno najpopularnejšega plesa bačata. Zaključili smo z igro, kjer sta dve udeleženki ugibali, katere pijače se skrivajo v lončkih.

Letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti je bilo od 1. do 4. junija v Neumu. Nastanjeni smo bili v Grand hotelu Neum. V to hercegovsko mesto smo se iz cele Slovenije pripeljali z osmimi avtobusi in čeprav je bila pot dolga, smo na to hitro pozabili. Za to so poskrbeli domačini, ki so pripravili prijeten sprejem s pijačo dobrodošlice in glasbenim nastopom klape Sveti Ilija Metković. Znane dalmatinske pesmi smo peli skupaj z njimi. Pozdravil nas je tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, ki je bil z nami vse dni srečanja. Po večerji pa je sledil še nastop folklorne skupine Hrvaškega kulturno umetniškega društva Hutovo. Navdušila nas je njihova energija in ponos, medse so na konec povabili še nekaj udeležencev in se skupaj z njimi zasukali po odru. Z enim od folkloristov je zaplesala tudi njegova nekaj let stara hči. 

Prvi mož največje upokojenske organizacije Janez Sušnik je dolgoletni član Društva upokojencev Šenčur. Pridružil se jim je takoj po upokojitvi leta 2007. Z izvolitvijo Antona Donka za predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je poleti 2015 postal eden izmed podpredsednikov. Po odstopu Donka zaradi zdravstvenih razlogov lani poleti je postal začasni predsednik, na decembrskem zboru članov pa je bil izvoljen za predsednika do konca mandata do leta 2019. Janez Sušnik ima izkušnje tudi iz politike, med letoma 2002 in 2007 je bil predsednik državnega sveta. Od leta 1997 pa do 2007 je bil član Slovenske ljudske stranke, zdaj ni v nobeni stranki. Čeprav je Zdus nepolitična organizacija, poudarja pomen sodelovanja z vsemi strankami, ki lahko prispevajo k izboljšanju življenja upokojencev. Predvsem pa se zaveda, da je moč upokojencev v združevanju in skupnem nastopu.

Proti nekaterim nalezljivim boleznim je cepljenje še vedno najučinkovitejša zaščita, kljub temu je odziv na prostovoljna cepljena pri nas slab. Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva opozarja, da je tako tudi glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pri starejših in cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, čeprav imata lahko obe okužbi za ljudi hude posledice, povzročita lahko celo smrt.

Proti pnevmokoknim okužbam, ki se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, se kljub priporočilom cepi relativno malo ljudi. V Sloveniji so leta 2015 odkrili 332 pnevmokoknih okužb, zaradi katerih je 35 ljudi umrlo. Specialistka družinske medicine dr. Marta Grgič Vitek je poudarila, da cepljenje priporočajo starejšim od 65 let, še posebej tistim, ki živijo skupaj z mladimi (vnuki so lahko prinašalci okužb iz vrtca in šole), srčno-žilnim bolnikom, diabetikom, bolnikom s kronično pljučno boleznijo (npr. KOPB, astma), bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom, kadilcem in alkoholikom. Cepljenje je samoplačniško, če pa posameznik spada v rizično skupino bolnikov, je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam brezplačno. Cepijo se lahko pri izbranem zdravniku ali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Rastoča knjiga ni le knjiga, je gibanje, ki se mu pridružuje vse več ljudi, ustanov, društev po Sloveniji in tudi po svetu – najdemo jo že v 12 držav sveta. Ljudi spodbuja k branju, pisanju in k odličnosti na vseh področjih življenja in dela. Pridružili so se ji tudi v Društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS), ki je uvod na včerajšnjem srečanju članov v prostorih Ministrstva za šolstvo v Ljubljani kulturno obarvalo in ga posvetilo Rastoči knjigi. Obiskal jih je tudi idejni oče gibanja dr. Janez Gabrijelčič in predsednik Društva Rastoča knjiga akademik dr. Boštjan Žekš. »Naj ne mine dan, da ne bi naredili nekaj dobrega zase, za bližnje in za skupnost,« je poudaril sporočilo deklice z Rastočo knjigo dr. Gabrijelčič. Spomenik deklice v Ljubljani je v Spominskem parku Navje, pridružujejo pa se ji deklice z Rastočo knjigo po celi Sloveniji, v kratkem naj bi dobili tudi babico z Rastočo knjigo v novomeškem domu starejših.

Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na včerajšnji seji obravnaval predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvsem z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo na področje zavoda, in imel nanj številne pripombe. Po njihovih izračunih bo obremenil zavod za vsaj 100 milijonov evrov.

Po predlogu se bo prispevna stopnja, ki jo zavod plačuje od zneska pokojnin, zvišala z zdajšnjih 5,96 na 6,56 odstotka. Z zvišanjem prispevne stopnje se bodo še dodatno zvišali odhodki zavoda, s tem pa se bo povečal tudi delež sredstev iz državnega proračuna za pokojninsko blagajno, zato svet zavoda predlaga, da se sredstva za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja nakažejo neposredno zdravstveni blagajni.

Proti nekaterim nalezljivim boleznim je cepljenje še vedno najučinkovitejša zaščita, kljub temu je odziv na prostovoljna cepljena pri nas slab. Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva je tokrat opozorila, da je tako tudi glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pri starejših prebivalcih in pri cepljenju proti klopnem meningoencefalitisu, čeprav imata obe okužbi za ljudi lahko hude posledice, povzročita pa lahko celo smrt.

Proti pnevmokoknim okužbam, ki se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, se kljub priporočilom medicinske stroke cepi relativno malo ljudi. V Sloveniji so leta 2015 zabeležili 332 pnevmokoknih okužb, zaradi katerih je 35 ljudi umrlo. Simptomi, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so: visoka temperatura, kašljanje in bolečina v predelu pljuč. Povprečna doba hospitalizacije pri bolezni je 10 dni, samo okrevanje pa lahko traja več tednov ali mesecev, za kar 20 odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica usodna.