Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je danes ponovno imenoval dozdajšnjega generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža za naslednji štiriletni mandat. Zanj je glasovalo vseh 23 navzočih članic in članov sveta. K imenovanju mora dati soglasje še vlada. Papež bo četrti mandat na čelu zavoda nastopil 12. aprila.

Na razpis za generalnega direktorja pokojninskega zavoda, ki ga je svet objavil v začetku februarja, so se prijavili trije kandidati. Poleg Papeža še glavna inšpektorica za delo Nataša Trček in Rasto Hartman, ki prihaja s področja zavarovalništva. Člani sveta so se strinjali, da je najboljši kandidat za opravljanje funkcije generalnega direktorja tudi v novem mandatu Papež. Zastavil je več pomembnih projektov in poskrbel za uspešno vodenje pokojninske blagajne.

Prehodno obdobje zadnje pokojninske reforme se zaključuje. Lani so bili njeni učinki največji do zdaj. Rast števila upokojencev se še naprej upočasnjuje, povečali pa so se dohodki iz prispevkov zaposlenih, s tem pa se je zmanjšal delež države. V dobrem letu so bile tri uskladitve pokojnin. Letos poleti se bodo zvišale tudi najnižje pokojnine za 40 let dela brez dokupa. Najpomembnejše pa je, da bosta tudi v prihajajoči pokojninski reformi ohranjena obvezno pokojninsko zavarovanje in medgeneracijska solidarnost, pravi generalni direktor ZPIZ Marijan Papež, ki se bo spomladi potegoval še za četrti mandat.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je obiskala današnjo sejo sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), je povedala, da pričakuje višjo oceno možnih odhodkov iz pokojninske blagajne za leto 2018, na podlagi katere bodo predvideli tudi možnost za uskladitev pokojnin v naslednjem letu. Predlog izplačila letošnjega letnega dodatka pa bo znan maja.

Na lanski decembrski seji sveta zavoda (Zpiz) zaradi pomislekov članov upokojenskih organizacij in sindikatov niso odločali o predlaganem finančnem načrtu zavoda za leto 2018, ker se niso strinjali, da ni predvidene uskladitve pokojnin in rešeno vprašanje letnega dodatka za upokojence. Menili so, da je ob izboljšanju gospodarskih kazalcev čas, da se končno začne izvajati novi pokojninski zakon ZPIZ-2 tudi na področju usklajevanja pokojnin. Le-te se vse od uveljavitve novega zakona leta 2013 še niso uskladile, kot predvideva zakon.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

»Če bi stilsko preobrazbo delali predvsem mlajšim bralkam, se ne bi prijavila,« je povedala 64-letna Terezija Zajec iz Šentvida v Ljubljani. Tako pa je zbrala pogum in se prijavila, ker je poleg spremembe želela slišati tudi nasvet, kako naj se sama uredi.

Terezija je po rodu Prekmurka iz Serdice na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Toda po končani srednji gostinski šoli, ki jo je obiskovala v Radencih, je šla s trebuhom za kruhom. Kot natakarica si je zaposlitev našla v Bohinju v hotelu Zlatorog, ki je pred časom neslavno propadel, tam je bila tri leta. Potem se je preselila v Ljubljano, pustila gostinstvo in se zaradi družine in majhnih otrok zaposlila v Iskri kot receptorka-informatorka. Odkar je upokojena, pa se je spet vrnila v gostinstvo, občasno pomaga v planinskem domu Kraljev hrib v Kamniški Bistrici. Rada ima gore in ljudi. Hči in sin sta odrasla in imata svoje poti, mož ji je umrl pred 14 leti, zato ji je občasno delo v gostinstvu v zadovoljstvo, saj je stalno v družbi.

Na današnjem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) v Ljubljani je bil na nadomestnih volitvah, potem ko je poleti zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, izvoljen dosedanji začasni predsednik Janez Sušnik. Največjo nevladno organizacijo, ki šteje okrog 210.000 članov, bo vodil do leta 2019, ko se izteče preostalo mandatno obdobje. Za mesto predsednika Zdus se je potegoval še predsednik ljubljanske mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak, vendar njegova kandidatura ni bila odobrena, ker je statutarna-kadrovska komisija ugotovila, da njegovo matično društvo Koseze ni plačevalo članarine.

Nasilje nad starejšimi je obsežen in resen problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje, najpogosteje pa se dogaja v domačem okolju, povzročajo ga njegovi bližnji – zakonci oziroma partnerji, otroci, vnuki, neredko pa tudi zdravstveni in drugi strokovni delavci, ki opravljajo nego in oskrbo na domu ali v ustanovah. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da zaradi nasilja v Sloveniji trpi 60.000 starejših ljudi. Večina tega nasilja pa ostaja skrita. Lani je policija obravnavala le 137 prijav nasilja v družini, kjer so bile žrtve starejše od 60 let.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Naša naročnica Vitoslava Sarkić iz Ljubljane je od nekdaj rada delala na vrtu in skrbela za rože, zdaj je že 15 let upokojena in ima za ta konjiček še več časa. Veliko ji pomeni tudi družina, ponosna je na sinova, snaho in obe vnukinji in tudi njim z veseljem nameni svoj čas. Prvič se je prijavila na stilsko preobrazbo in bila izbrana, vendar domačim tega ni povedala, želela jih je presenetiti.

67-letna Vitoslava je bila dolga leta zaposlena v finančnem knjigovodstvu Turistične agencije Kompas, po razpadu Jugoslavije in spremembah v podjetju je pristala na zavodu za zaposlovanje, vendar se ni predala malodušju. Dalj časa je iskala novo službo in jo na koncu našla na ministrstvu za notranje zadeve kot snažilka. Po petih letih, ko je izpolnila pogoje, se je upokojila. V tem času ji je hudo zbolel mož in umrl za rakom. Tudi zaradi tega se je družina še bolj povezala. Z obema sinovoma se lepo razume. »Za dobre odnose z mladimi je pomembno, da se ne vtikaš v njihovo življenje, si pa na voljo, če te potrebujejo,« pravi.

Kaj je bolje: zasebno ali javno? Ko govorimo o zdravstvu, lekarniški, pogrebni in pokopališki dejavnosti, bi morali vprašati državljane, kaj potrebujejo. Prav gotovo si ne želijo, da bi nekdo služil na njihov račun, pomembno pa je, da dobijo dobro storitev, zato potrebujemo zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo te storitve javne. Dogaja pa se ravno nasprotno. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki mu jih je veliko nasprotovalo, od lokalnih skupnosti, Zveze društev upokojencev Slovenije do državnega sveta, ker to dejavnost spreminja iz javne v tržno, je bil kljub temu sprejet. Vse kaže, da gre po tej poti tudi zakon o lekarniški dejavnosti, ki je nastajal v majhni skupini pripravljavcev, ki so več ali manj gluhi za številne pripombe. Skupno obema zakonoma je, da so v ospredju le parcialni interesi nekaterih, ki želijo v tej dejavnosti dobro služiti, in ne potrebe državljanov.