Štirje ukrepi za izboljšanje položaja upokojencev
Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli 3. Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Slovesnega odprtja se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob s široko ministrsko ekipo in kot je dejal, so tudi s tem želeli pokazati, da jim je mar za starejše. Napovedal je štiri ukrepe, vredne 100 milijonov evrov, ki bodo pomagale izboljšati gmotni položaj upokojencev, med drugim tudi upokojensko »božičnico«.
-
»Civilizacija je na velikem razpotju, prvič so ogroženi življenjski pogoji človeka in vseh drugih vrst na planetu. To stanje zahteva radikalne in strukturno pomembne spremembe na mnogih področjih,« je ob predstavitvi knjige Ekosistemska družbena ureditev povedal dr. Dušan Plut. V obsežni znanstveni monografiji, ki je izšla v dveh zvezkih na skoraj 1800 straneh pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani, je predstavil svojo vizijo prihodnosti.
Obsežno in pomembno znanstveno delo je nastajalo več kot deset let, zamisel o novi družbeni ureditvi pa je dejansko dozorevala pet desetletij. Dr. Dušan Plut je kot geograf, zgodovinar, ekolog, zaslužni profesor ljubljanske univerze, krajše obdobje je bil dejaven tudi v politiki, ves čas neutrudno iskal odgovore na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve. Knjiga ni le izjemno aktualna, nekatera njena svarila se na žalost že uresničujejo. Spomnimo se samo na največji požar v zgodovini Slovenije, ki je lani divjal na Krasu zaradi dolgotrajne suše in vročinskega vala, na vojno v Ukrajini in spopadanje Evrope z visoko inflacijo in pomanjkanjem energije.
-
Digitalizacija vse bolj prežema naše vsakdanje življenje. Še do včeraj enostavna opravila so za mnoge ljudi, predvsem starejše, postala pretežka in nedostopna. Spomnim se starejše gospe v živilski trgovini, kako se je jezila, ker so jo silili, naj gre na avtomatsko blagajno. »Celo življenje kupujem pri vas in želim, da me prodajalka postreže in obračuna nakup,« je navrgla in dodala, da bo sicer nabrano blago pustila v košarici in odšla drugam. Toda veliko težje je, kadar potrebujemo zdravstvene, upravne ali bančne storitve, ki so že skoraj povsem digitalizirane. Še tistim, ki so vešči uporabe računalnika, se zgodi, da imajo pri tem težave. Kako nepremostljive so šele za starejše, ki nimajo računalnika ali pametnega telefona. Poiskati si morajo pomoč tretje osebe, sorodnika, znanca … Zato se je pri mnogih povečal občutek odvisnosti in izključenosti, več pa je tudi možnosti zlorab.
-
Starejši ko smo, lepše se je spominjati dogodkov iz otroštva. Največkrat privrejo na dan v prijetni družbi vrstnikov, prijateljev in znancev. Pripovedovanje se hitro razvname in zgodbe si sledijo kot v kakšnem filmu. Vmes pa je veliko smeha in vsi žarijo, kot bi se jim s spomini vrnili tudi razigranost in energija iz mladosti. Pred kratkim sem se znašla v prijetni družbi možakarjev, ki so po skupni delovni akciji ob hrani in pijači začeli pripovedovati svoje dogodivščine iz otroštva.
Med njimi so se spletle prijateljske vezi, ki jih povezujejo še danes, ko so že upokojeni. Samoumevno se jim zdi, da si še vedno pomagajo. Nove generacije odraščajo z internetom in brez enajste šole pod mostom, zato so drugačne tudi njihove vrednote. Več je egoizma in odtujenosti. Včasih smo se iz takih, ki so se postavljali in bahali, norčevali. Postavljanje ni bilo priljubljeno, danes pa je na družbenih omrežjih tega največ.
-
Naenkrat je vse polno zagovornikov starejših in nekateri želijo njihove probleme rešiti kar na ulici. Žalostno je, da gre za stare probleme, ki so jih vse vlade bolj ali manj pometale pod preprogo ali njihovo reševanje prelagale na poznejši čas. Predvsem so vsi veliko obljubljali, storili pa bolj malo.
Včasih se je problem nizkih pokojnin reševal z varstvenim dodatkom, ki ga je izplačeval pokojninski zavod, ko pa so ga pred desetimi leti prenesli na centre za socialno delo, so se zaostrili tudi pogoji za prejemanje tovrstne pomoči in večina upokojencev se mu je raje odrekla, kot pa da bi s tem bremenila svoje otroke. Najbolj ubogi, ki živijo sami, pa zanj sploh ne vedo. Številne pretresljive zgodbe, predvsem starejših žensk, ki so celo življenje garale, bile izkoriščane, zlorabljene, na starost pa so pozabljene in nevidne, v javnosti že leta obelodanja dobrodelna organizacija Humanitarček. Usode njihovih Vid, kot so jih poimenovali, pretresajo mnoge ljudi, niso pa spremenile sistema. Le čuječi posamezniki in prostovoljci po svojih močeh rešujejo njihove stiske. Dolga zgodba o nevidnosti starejših je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga v Sloveniji sprejemamo že skoraj 20 let, pa še vedno ni zaživel.
Cilj pokojninske reforme je tudi preglednejši sistem
Ta mesec se bodo pokojnine po napovedih redno uskladile za 4,9 odstotka, izplačan pa bo tudi poračun za januar. Kakšno je stanje pokojninske blagajne in tudi o tem, kdaj nas čaka nova reforma obveznega pokojninsko-invalidskega sistema zavarovanja ter kaj naj bi prinesla, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.
Lani so bile izvedene tri uskladitve pokojnin: januarja dodatna v treh različnih višinah, februarja redna (4,4 odstotka), novembra in decembra pa začasna (4,5 odstotka). Kako pa kaže za letos?
Veliko gostov se vsako leto vrača
Hotel Delfin v Izoli, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, ima od lanskega julija novo vodstvo. Vodi ga Miloš Milivojević, mag. ekonomije in diplomirani strojni inženir iz Kopra, ki ima izkušnje iz vodenja tako industrijske kot storitvene panoge, zdaj pa jih bo nabiral še v turizmu. Hotel je lani po dveh letih covida spet deloval vse leto in zabeležil odlično zasedenost.
To je bila ena izmed uspešnejših sezon, saj so imeli nekaj manj kot 120.000 nočitev, kar predstavlja skoraj 25 odstotkov vseh nočitev v izolski občini. Obiskalo jih je 24.600 gostov, med katerimi prevladujejo domači gosti. Kar 94 odstotkov njihovih gostov je upokojencev. Velika večina je članov upokojenskih društev, ki imajo desetodstotni popust pri ceni, šestodstotnega popusta pa so deležni tudi naročniki Vzajemnosti. »Največje priznanje za nas je, da smo hotel z najzvestejšimi gosti, saj je veliko takih, ki v njem letujejo že desetletja,« doda direktor.
-
»Usoda vseh se v meni razodeva,
v orkanu silnem se je zlila vame,
kot pesek, ki z obrežja val ga sname.
Jaz nisem jaz, sem on, sem ti,
sem vsi … » Vera AlbrehtTako prepleteni smo na tem svetu, da se niti ne zavedamo. Tudi samotarji so povezani z drugimi ljudmi. Morda je teh vezi manj in so bolj rahle, pa vendar so, ker nihče na tem svetu ne more biti popolnoma sam in zase. Vsi imamo ali smo imeli starše, sorojence, partnerje, sorodnike, otroke, vnuke, prijatelje, sodelavce, znance, sosede. Vse te vezi so kot drobne kapilare, ki napajajo naša življenja. Prav vsak med nami pa je svet zase, s svojim poslanstvom in namenom.
Pisano cvetje izpod spretnih rok
Med starejšimi je veliko rokodelcev, ki obvladajo posebna znanja in veščine od vezenja, pletenja, polstenja volne do obdelave lesa in izdelovanja cvetja iz papirja ... Ta del kulturne dediščine z veseljem predajajo mlajšim in tako skrbijo, da ne bo šel v pozabo. Rokodelske sekcije delujejo v kar 170 društvih upokojencev in združujejo okrog 2000 rokodelcev.
Posebna komisija za tehnično kulturo pri Zdusu, ki jo je dolga leta predano vodil Branko Suhadolnik, skrbi, da se to znanje še nadgrajuje in širi med člani društev. Sredi decembra so v Hotelu Delfin v Izoli pripravili že 9. rokodelske delavnice, ki se jih je udeležilo okrog 130 rokodelcev. »Opažamo, da je po covidu zanimanje za sodelovanje še večje kot pred tem, zato smo število udeležencev posamezne delavnice povečali s sedem na deset. Več kot tretjina je bila novincev,« je povedala nova predsednica komisije za tehnično kulturo Zdenka Bevc...
-
Peka kruha z drožmi ni nič novega, tako so kruh pripravljale že naše babice in prababice, dokler jih ni spodrinil industrijski kvas, ki je peko poenostavil in pohitril. Zadnje čase droži ponovno odkrivamo, med korono so postale pravi modni hit. Še vedno pa je veliko predsodkov do tovrstnega kruha, ki ga večina pozna pod imenom kislo testo, čeprav kruh ni prav nič kisel niti zbit, ampak mehak, polnega okusa in s hrustljavo skorjico. Poleg kruha pa lahko z drožmi pripravljamo tudi slastna peciva – od buhtljev, potic, kolačkov, medenjakov do zavitka in palačink.
